Ja, žal sem ena izmed tistih, ki je svojega otroka navadila na plenice, zdaj pa ga moramo odvaditi. No, moramo.. želimo, nam je v interesu, bi bilo super.. bolj v tej smeri ;)
Nekje po enem letu smo predstavili kahlico. Takrat je kar nekaj mesecev pridno sedel vsake toliko gor in tudi že kaj naredil. Potem pa kar naenkrat... ne vem, kaj je šlo narobe, samo, da sem ga posedla na kahlico - jok, dost! in konec. Nisem silila. Vsake toliko sem vprašala, če bi šel na kahlo, na školjko.. včasih je posedel sekundo ali dve in to je bilo to.
No zdaj pri dveh letih in tudi glede na to, da ve ko se pokaka in polula, sem se odločila, da spet začnemo z malo bolj resnim odvajanjem. Kupili smo novo kahlo, ker je prva izgledala poleg vsega, še zelo neudobno za malo rito. Pa ni pomagalo. Potem sem pa slučajno našla oblazinjen nastavek za školjko, ki ima gor narisane žabe. Terna! Že takoj mu je bilo všeč in prostovoljno se usede na školjko. Potem sva 3 dni sedela in brala. Celo dopoldne je bil brez pleničke, če sva bila doma. Na uro, uro in pol sva šla sedet in sedela kar nekaj časa, včasih 5, včasih pa tudi 20 minut. Ker enostavno ni na školjki nič naredil, sem si začela zapisovat kdaj gre kakat - ima kar urnik. Če je nastala kje lužica, sem počakala eno urco in sva šla spet sedet.. in tako sva ujela prvo lulanje. Rekel je: Dost! Sem ga dala s školjke in pravi, da je lulal. Preverim in res! Dala sem mu papirček, da se je obrisal in potem je potegnil vodo. Obrazek je bil odraz čistega zadovoljstva. Zdaj greva čez dan večkrat na školjko, z nama gredo knjiga in žaba, pujs in včasih kakšen avto.
Danes (10.11.) - dva tedna kasneje, ko to pišem, se ni veliko spremenilo. Še vedno sedi na kahli ali školjki - kahlo mu malo podložim s tetra pleničko, a še vedno nič, kot da namenoma noče kadar je na školjki ali kahli. Ah ja... No vmes sva ujela lulanje še 2x, kaj več pa ne. Je pa jasno, da točno ve kaj se 'v hlačah' dogaja.
21.11.2014 Zvečer sva bila v kopalnici in reče, da grem iskat pujsa (pujs je lutka za na roko, ki gre z nama na školjko). Pa najprej niti nisem dojela niti reagirala. Potem greva iz kopalnice, se razjezi, da on gre lulat! In greva hitro nazaj v kopalnico in vidim, da mi je pred školjko že nastavil pručko (na tej sedim, ko on sedi na školjki), pokaže na nastavek in reče: Pa še to! Mami končno skapira, kaj bi dete rado, hihi. No na koncu se itak ni nič zgodilo. Še enkrat je želel na školjko pred spanjem. Tudi tokrat nič.
Vseeno to štejem kot napredek, ker me je očitno poslušal, ko sem mu pri vsakem previjanju rekla, da lahko gre tudi na školjko lulat in kakat. Da mi samo pove - v tem trenutku že sam reče: Mami, lulat grem.
Ja, tako rečeš, in bova šla na školjko. Pristavila bova pručko, namestila nastavek, potem se boš polulal, obrisal, vrgel papirček v školjko, potegnil vodo in si umil roke. In ves ta postopek je danes dejansko ponovil.
Zadnji teden sem ga spet pustila pri miru, vprašala, če bi želel it na kahlo ali školjko, ampak nikoli ga nisem na 'silo' odnesla in posedla na školjko, ker je večinoma rekel, da ne želi it. Nekajkrat je bil dopoldan brez pleničke, 20 minutk do pol ure.
Skratka, nadaljujem nekako na tej 'poti'. Trudim se nežno spodbujati, čeprav, kadar ima dni, ko je plenica polna na pol ure... uh, naporno :)Včasih me tako frustrira, ker vem in vidim, da bi lahko, kdaj pa kdaj sem tudi nejevoljna, ko že petič zamenjam polno (pokakano) plenico in, ko ga sprašujem, če gre kakat (ko vidim, da nekaj dela) pa si zatisne oči ali ušesa in me ignorira, ko sediva na stranišču pol ure in se nič ne zgodi..
The joy of motherhood ali kako?
26.11.2014 Trenutno sedi na kahli (že kakih 15 minut), pravi da bo lulal. Me zanima res.
Se javim v kratkem z naslednjim povzetkom ;)
Če imate kakršenkoli nasvet, javite v komentarjih, če pa se tudi vi trudite s tem pa vedite, da niste sami ;)
.jpg)
.jpg)
