Drugi mesec: veliko bolje, za zdaj :) malo več spanja (ponoči že ves čas dobim dvakrat po nekaj ur, tako da ni hudega) in malo smo že utečeni.
Vsi se prilagajamo spremembam. In kaj počnemo? Dojenček se veliko doji. Kar pomeni da precej časa preživim nekje pri miru - kavč, postelja, stol... In se poskušam pogovarjat s škratom, ga spodbujat, da se igra, sestavlja in podobno, seveda kadar noče, me pač ne sliši ali se kar kam potuhne, da ne bo mami težila.
Če in ko imava srečo, da dete zaspi, pa jo mahneva v kuhinjo, ker je sigurno že nekaj ur minilo, kar je jedel. Hitro naštimava kaj za jest, ponavadi knedlc spi ravno toliko, da starejši dobi postreženo, mami pa mogoče naslednjič pride na vrsto :) Vsake toliko se zgodi, da zaspi za kako uro ali več. Takrat pa skuhava kosilo, pomijeva posodo, se malo pocartava in igrava, potem pa itak že sirena kliče in ga tečemo pogledat, kaj dela, če se je že zgodil (zbudil) in če je kaj lačen in bo jedu.
V zadnjem času nam je uspelo celo iti ven na sprehod, česar je bil škrat še posebej vesel, saj smo bili zaradi bolezni kar nekaj časa zaprti v stanovanju. Tako je vesel, da kar teče, teče naprej in priteče nazaj, teče čez zelenico in nabira rožice in priteče nazaj. In tako je dobre volje! Tale vikend bomo dobro izkoristili, da se po dolgem času naužije sonca in zraka in se pošteno 'zmatra' :D
Ni komentarjev:
Objavite komentar