Buhtlji - vegan vs. klasični

Danes sem ponovno delala buhtlje, da ugotovimo, če je res taka razlika. Seveda je NI!

Absolutni zmagovalec izziva BUHTLJI so VEGANSKI buhtlji ;) (v resnici ne vedo kateri so kateri - ne po videzu, ne po okusu :) )

Zatorej z veseljem delim z vami recept za super mehke, penaste buhteljčke, ki bodo navdušili vsejede in sladkosnede :D

500 g bele moke

3 zvrhane žlice trsnega (svetlega) sladkorja

1 žlička soli

1 zvrhana žlica psilium-a

kvasni nastavek:

2 dcl kokosovega mleka (Koh coconut)

1 vrečka suhega kvasa

50 g stopljene margarine Vitaquell

topla voda po potrebi

3 kapljice eo limone (ali bio limonina lupinica)

V posodo odmerimo moko, sladkor, sol in psilium. Kokosovo mleko segrejemo, da je mlačno, dodamo kvas in pustimo, da se kvasovke aktivirajo.

V posodo z moko dodamo kvasni nastavek in maščobo. Zgnetemo testo (jaz sem gnetla z robotom), po potrebi dodamo toplo vodo, da dobimo voljno testo, ki se ne lepi preveč, je pa mokro in pocasto, vendar, ko ga z rokami oblikujemo v kroglo, ohrani obliko. Naoljimo in pustimo počivati eno uro. 

Po vzhajanju, testo na pomokani površini zvaljamo 4-5 mm debelo. Razrežemo na približno enako velike kose in na vsakega položimo žličko trde marelične marmelade. Zavijemo, spodaj priščipnemo, da dobimo približno kroglico ter polagamo na pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem in rahlo pomastili.

Vegansko testo

Levo: klasični Desno: veganski

Buhtlje pustimo še enkrat vzhajati, medtem pa ogrejemo pečico na 180 stopinj. Pečemo 25-35 minut oziroma do zlatorjave barve, po potrebi vmes obrnemo pekač.

Levo: veganski Desno: klasični

Veganski buhtelj

Malo ohladimo in previdno, ker marmelada je še vedno VROČA! :)

Ajdovo-pirini rogljički

Ta ajdova moka mi še vedno ni dala miru in sem se lotila še nečesa :)

Zamesila sem kvašeno testo. Zmešala sem ajdovo in pirino moko, kakih 400 gramov je bilo obojega skupaj, rahlo več ajdove kot pirine. Dodala sem žličko sladkorja, žličko soli, paket suhega kvasa, toplo kokosovo mleko (tisto doma narejeno), malo repičnega olja in pustila, da se gnete dobrih 5 minut. Testo je bilo lepo, gladko, odstopalo od posode in ostalo v kepi.

Torej za testo:
400 g moke (250 ajdove, 150 pirine)
1 žlička trsnega sladkorja
1 žlička soli
1 zavitek suhega kvasa
2-3 žlice repičnega olja
200 ml toplega kokosovega mleka (domače)
(plus topla voda po potrebi)

Testo je lepo vzhajalo kako uro, nato pa sem ga obrnila na pomokano podlago za valjanje. Zvaljala sem en večji pravokotnik in narezala. Trikotniki za rogljičke naj bodo zelo dolgi, tako bo rogljiček imel veliko lepih zavojev :)

Za nadev sem dala kokos, ki je ostal od kokosovega mleka, malo kokosovega sladkorja in mango. Mango je bil super, kokos pa nekako ni šel zraven :) Tako da naslednjič (in tudi vam svetujem) raje uporabim lešnikovo ali orehovoo filo, če pa najdem rožiče kje, pa še raje to :) Na testo damo eno veliko žlico in potem s prsti lepo zavijemo notri in do konca zarolamo rogljiček. Vzhajamo še enkrat vsaj dokler se ne ogreje pečica.

Pečemo na 180 okoli pol ure. Po pečenju premažemo z malo kokosovega olja - so rahlo hrustljavi ob robovih.

Potresla sem jih še s sladkorjem v prahu, ker v testo nisem dala skoraj nič sladkorja :)

Pica!

Picoljubi imamo najbrž skoraj vedno voljo, da pico spečemo doma, točno tako kot nam je všeč... Mi smo se tokrat lotili naše klasike. Pirino testo, paradižnikova omaka, koruza, šampinjoni, sir (veganski, če se ga najde, če ne pa preskočimo). 

Sem pa sicer na pico dala še marsikaj drugega, v sezoni niso manjkale bučke, sveža paprika in paradižnik, občasno dodam rukolo ali špinačo čisto na koncu, cvetača, brokoli, melancani, čebula... ni da ni. Na pico paše skoraj vse!

Receptov za testo je ogromno, jaz pa delam približno takole:

500 g pirine moke Žito

1 suhi kvas

1 žlička rjavega sladkorja

1 zvrhana žlička soli

2 žlici olivnega olja

250-350 ml tople vode

Iz sestavin zgnetemo voljno in gladko testo, oblikujemo v kroglo, naoljimo in pustimo vzhajati kako uro.

Medtem ko testo vzhaja lahko pripravimo paradižnikovo omako - eno pločevinko (400 ml) paradižnika spasiramo skupaj z začimbami Maestro - origano, bazilika, rdeča paprika, poper in seveda nekaj soli. Dodala sem tudi bio vegeto.

Šampinjoni so nam še posebej všeč, če jih preden jih damo na pico, prepražimo, tako da očistim, narežem, začinim in prepražim še šampinjone, potem pa začnemo. Otrok se sestavin naje že med pripravljanjem - poskusi vse od omake, koruze, sira... in tudi pohvali ;)

Kadar ostane kaj testa pa naredim še žepke, ki dostikrat počakajo do naslednjega dne in jih imava s škratom za malico. Njami!