Tiha knjiga - darilo za mamico in otroka

Kot verjetno veste, je naš mlajši škratek pred kratkim praznoval svoj prvi rojstni dan :)

Ker trgovinska darila dobi od drugih, ali pa kdo reče, da naj sami kupimo kar rabi (to je vedno super), sem mu naročila tiho knjigo.

Malemu so knjige zelo všeč, vendar s papirnatimi dela čisto brez občutka in je nekaj že strganih. Pri tihi knjiga tega ne bo mogel. Najbolj pri vsem cenim, da je to ročno narejeno, posebej za malega bralca :)

Mislim, da bo knjiga glede na vsebino še dolgo uporabna, z njo pa se bo naučil marsikaj - predvsem krasna je za fino motoriko, saj ima zadrgo in gumbke, naprstne lutkice, polno senzoričnih detajlov, ki pritegnejo otroško oko in prstke.

Svojo tiho knjigo, personalizirano za vašega malčka, lahko naročite na MAMORU.

Lahko noč dojenček moj

Za spletno trgovino sem začela pisati eno objavo, pa se mi zdi, da morda še bolj kot tja, sodi sem.

Lahko noč dojenček moj, kmalu pa že malček.

Tako hitro je šlo (skoraj) leto naokoli, da še zdaj nisem dojela. Postal je pravi mali fant! Vsak dan znova se moram opomniti, da je tako majhen le kratek čas in da cenim vse trenutke.. dobre, slabe in vse vmes. Ure uspavanja, cartanja, razdajanja, skrbi. Enkrat mi bo 'poplačano' čeprav v zameno ne morem nikoli zahtevati ničesar. Moj je. Najbolj popoln takšen, kakršen je. Radoveden, navihan, igriv.

Spomnim se, ko sem ga prve dni gledala in razmišljala kakšen bo, čez pol leta, čez eno leto... Presenetil me je, vsakič, postal je samosvoj, vztrajen, spreten.

Rada sem mama. Vsak dan.

Vse najboljše mali moj!'

Vem, zakaj sem tako čustvena, vesela v bistvu. In hkrati me preplavijo spomini, ki jih imam na prvega mojega princa. A takrat je bilo zraven toliko skrbi, da je bilo težko biti srečen. Danes pa sem srečna. Srečna za oba. Srečna zase. Ponosna! Na vse nas :) Naše poti niso vedno lahke, a vlagati v otroke je vredno vsake solze, vsake frustracije, stresa, ker s tem pridejo trenutki nepopisnega veselja, sreče in ljubezni. Ko gledam nazaj na ta dobra 4 leta, odkar sem mama, imam v spominu veliko težkih trenutkov, trenutkov ko sem se spraševala, ali bom zmogla. Večkrat so 'popustili živci' ker biti mama pač ni lahko! Nekdo je od nas popolnoma odvisen in mame brezpogojno ljubimo to odvisnost, četudi gre včasih v ekstreme :) Včasih nas izčrpa, pobere zadnje atome enrgije... potem pa se zjutraj vse vrne, ko vidimo tisti nasmeh, ko nas poboža tista nežna roka: mami, ti si moja, veš. Pa ja - se stopiš, pozabiš da si včeraj skoraj umrla od vsega 'hudega' in greš naredit zajtrk :D In tamali ima najboljšega velikega bratca na svetu :) <3

Voda, pena, mehurčki

Voda je še vedno zelo zanimiva. Kjer je priložnost tam se preliva, naliva, pomiva in poliva. Vse lepo in prav, če ne bi bilo treba otroka preoblačit 5x na dan. Seveda, kljub temu da je precej previden, mu včasih še vedno uide mimo in se polije, polije po tleh... Potem pač skupaj pobriševa. Ko se je treba preobleči pa beži in se smeje na ves glas.

No zdaj ne bo treba več bežati saj imamo nove prijateljice žabe! Krasen vodoodporen predpasnik, ki nama bo olajšal marsikatero vodno dogodivščino, dobili smo ga pri Otroci kuhajo in pečejo.

Dete zrine stol h koritu in je že pripravljen na čofotanje. Pripravila sem mu posodo, napolnila z bodo in milnico, da so se naredili mehurčki, dodala sem mu nekaj lončkov in mini kozarčkov. Zamotil se je za kakih 15 minut, jaz pa sem medtem pospravila po kuhinji. Win-win :)

Če je le mogoče in če je otroku v interesu, mu dovolite, da se igra z vodo, trenira koordinacijo oko-roka s prelivanjem, ko preliva iz leve v desno posodico in obratno pa tvori povezave med levo in desno polovico možgan, opazuje kako se voda obnaša, na prstkih opazuje mehurčke in jih poka...

Aktivnosti za enoletnike

Tale objava je bila v planu kar dolgo, vesela sem, da sem jo končno sestavila skupaj. Na enem mestu zbirka idej za vaše malčke, primerna nekje od enega leta do 18 mesecev. Aktivnosti vedno prilagajajte otroku, njegovim željam in zmožnostim. Vedno je dobro poskusiti kaj novega, zato se ne bojte predstaviti 'drugačnih' in novih stvari. Opazujte kako otrok reagira, mu je všeč ali mu ni, ga pritegne ali ne, kaže zanimanje ali odpor...

Okoli enega leta so otroci že precej mobilni, večinoma sami sedijo, plazijo, nekateri tudi že hodijo. Konstantno so v gibanju, prijemajo, si ogledujejo, spustijo na tla, dajejo v usta, ropotajo... Želijo se počutiti, kot da imajo kontrolo nad okoljem, brez frustracij in porazov. Starši jim lahko pri tem pomagamo tako, da minimaliziramo motnje v okolju in namesto, da kontroliramo otroka kontroliramo okolje, to vključuje igrače in druge predmete ter aktivnosti v okolju.

Kaj lahko otroku pripravimo?

Omogočimo mu, da razišče predale, nizke police, košare, vse kar ga zanima in doseže in je varno.
V večjo stabilno košaro mu nastavimo mehko žogo/klobčič volne, leseno posodo ali večjo kocko, šal ali debelejšo vrv, ropotuljo (po možnosti naravni zvoki - riž, les, lešniki) ali zvonček, kovinski lonček... Spodbujamo senzorični del, pri odkrivanju bo otrok prijemal predmete od grobih do gladkih, mehkih in trdih, toplih in hladnih, glasnih in tihih...

Odpiranje predalov in omar. Urimo grobo motoriko, ravnotežje, moč.

V okolju naj ne bo preveč igrač, na vidna in dosegljiva mesta nastavite nekaj najljubših in nekaj 'novih'. Zamenjajte na dva tedna ali manj.

Posoda in kuhinjski pribor. Dovolite mu, da ropota z lonci in kuhalnicami. Ponudite mu različne posode - plastične, kovinske, lesene.

Živila. Če ne nasprotujete uporabi živil (hrane) pri igri lahko otroku ponudite nekaj lešnikov v posodi in žlico. Suh fižol in zajemalko, orehe, večje testenine... skratka kar se vam zdi varno in seveda, pod nadzorom.

Kocke, lončki, obročki različnih velikosti - namen sestavljanja v stolp. Koordinacija oko-roka, dimenzije, velikost... Če ima interes naj poskuša sestaviti stolp, nič hudega, če sestavlja mimo, če se podre - ni pravil, tudi s tem se uči.

Knjige. Z enostavnimi slikami, velikimi črkami. Mehke in kartonke. (Presodite glede zvočnih knjig. Pri nas niso bile všečne zaradi umetnih zvokov.)

List papirja in velika voščenka.

Večje lesene sestavljanke (če je možno s prijemali, za pincetni prijemi in fino motoriko).

Pospravljanje (po montessori metodi)

Nismo tista družina, ki ima stalno vse pospravljeno kot iz škatlice. Včasih cel dan ne pospravimo postelje ali pa kupi perila čakajo v kotu na likanje, posoda v koritu, lonci na štedilniku... Priznam, da vedno ni časa niti volje, da vse pospravim, a vendar določene stvari, ki jih uporabljam vedno pospravim nazaj na svoje mesto (knjige, gospodinjske aparate, ličila, kreme in podobno) in to sem želela navaditi tudi našega nadobudneža.

Nekje pri enem letu starosti je že kar dobro razumel navodila: prinesi, pridi, poišči.. a o pospravljanju ni želel slišati. Takrat še nisem toliko poznala montessori metode in so bile igrače vse nametane v eni ogromni škatli - torej reda niti ni bilo. Ko se je igral z določeno igračo ali bral kako knjigo, je le-ta ponavadi ostala na tleh ali kjerkoli je pač padla iz rok, ko je zagledal kaj bolj zanimivega. Seveda sem bila tečna in mu govorila naj pospravi. Nič. Ignoriranje. Kot, da govorim steni. Pa sem nehala obremenjevat njega in sebe, pobrala igrače in knjige in šla dalje.

Nekaj mesecev kasneje sem popolnoma 'padla' v montessori metodo. Prebrala kar se je dalo, poslušala knjigo dr. Marie Montessori na youtube-u, pogledala nešteto videov, med njimi tudi enega super o disciplini ( tukaj in tukaj ). Navdušena sem!

Torej, poskusimo ponovno. Uredila sem kotičke za otroka po montessori metodi in začela dajati zgled. Vsakič, ko sva zaključila z igro ali branjem sem na glas povedala, da bova zdaj pospravila in dala stvar nazaj na svoje mesto. Če sva po tleh razsula barvice, sem rekla, če bi midva zdaj to pobrala in pospravila. Pobrala sem barvico, mu jo dala v roke in pokazala kam naj jo pospravi: "Lahko pospraviš barvico sem, prosim?" In jo je pospravil. "Hvala lepa. Zelo si prijazen." In tako je bilo pri vseh stvareh - knjigah, igračah, posodah, kozarčkih, priboru... Pri tem se je naučil reči hvala lepa in prosim. Pa seveda zdaj večinoma že sam pospravi za sabo, če pozabi ga prijazno spomnim, da pospravi nazaj.