ponedeljek, 20. marec 2017

POMEMBNO - NOVA SPLETNA STRAN

Pozdravljeni!

Mami je doma ima novo spletno stran-- > https://mamijedoma.si/

(blogger ostaja aktivna stran, za vse pretekle zapise in recepte <3

ponedeljek, 06. marec 2017

Bananin kruh z ajdovo moko (lahko tudi brezglutenski)

Bananin kruh je res ena taka sladka zadeva, ki skoraj ne more razočarati. Zaradi banan je sočen in sladek, vse ostalo pa samo še poveže ta božanski okus, ki že med pečenjem preplavi kuhinjo.. njami!

80 g pirine moke
150 g ajdove moke (moja je bio iz Grunt Mir)
80 g trsnega sladkorja ali 100 g narezanih datljev, če ne želiš uporabit sladkorja - z datlji preverjeno pride dovolj sladko
1 žlička pecilnega praška
1 žlička sode bikarbone
70 g mletih orehov/mandljev/kokosa/lešnikov
1 žlička cimeta v prahu
vanili (semena, vanili sladkor..)

3 večje zrele banane, speštaš s tistim za krompir mečkat 🙂
sok ene limone
75 g kokosove maščobe v tekočem stanju
180 ml vode

Suhe sestavine natehtaš v eno posodo in jih premešaš, mokre odmeriš v drugo. Podolgovat pekač za kruh obložiš s peki papirjem. Pečico imaš ogreto na 180 stopinj. Mokre sestavine dodaš k suhim in premešaš, da dobiš enotno zmes. Preliješ v pekač in pečeš 30-45 minut (v tem času večkrat preveri), kko zapičiš zobotrebec v sredino in pride ven čist, je pečeno, zaradi banan je sicer precej sočno, ampak je jasno ko je pečeno ali pa še surovo 😉

Za brezglutensko različico uporabi namesto pirine moke koruzni škrob ali katero drugo bg moko. Zaradi banan bo ostal sočen, verjetno bi šlo s 100% ajdove moke.


Čokolada po vrhu je prosta izbira ;) ;)


 

torek, 14. februar 2017

IZZIV Z MAMI JE DOMA #2

Tako, danes vam malo podrobneje opišem izziv in kaj vse zajema. Definitivno moram povedati, da več kot boste vložili ;)

Izziv se začne 1.3.2017. Načeloma sem taka, da ko se nekaj odločim, je to kar takoj, ampak takale zadeva zahteva malo več časa in priprav. Še posebej, ker sem se odločila, da vas še malo pocrkljam. Vsi prijavljeni dobite vpisni paket s kupončki, ugodnostmi in presenečenjem :)

Izbrala sem tudi nekaj krasnih izdelkov, ki jih boste dobili ob koncu izziva. To bo en velik žreb! Imamo  sprejčke Boost B12 podjetja Sitis, doterra eterična olja Majina sfera, majčko s potiskom iz evitas spletne trgovine, čudovite lesene izdelke podjetja Formawood, najbolj svežo in noro vegansko kozmetiko Ringana (olje za zobe in naravni energijski napitki), testerčki in nega obraza v Centru Dani, popust za fotkanje pri Mami z objektivi (ker po izzivu boste sigurno želeli pred objektiv, ko se boste tako dobro počutili, hihi :))

In naš skoraj glavni sodelujoči Zdrav obrok je za vas pripravil še presenečenje! Komaj čakam marec!


Izziv je veganski. Čez cele 4 tedne, kolikor traja, bomo kuhali zdravo in vegansko, po večini brez glutena. Vmes se bomo učili o pomembnih vitaminih in mineralih, izpostavili 'navadna' superživila in pogledali za kaj so dobra. Vsak večer vas na mejlu pričakajo navodila za naslednji dan, da se boste lahko pripravili in organizirali. V mejlu bodo seveda vključeni recepti in fotografije za lažjo pripravo obrokov, v primeru vprašanj, bom na voljo. Pred začetkom izziva prejmete tudi listek za v trgovino, da bo vsaj večina sestavin doma, ko jih bomo potrebovali.

Za vse sodelujoče je ustvarjena tudi FB skupina, kamor se lahko včlanite, če želite. Tam bom na voljo tudi za vprašanja in debato :)

Ne odlašaj s prijavo, kajti mesta so že skoraj vsa zasedena. Pristopnina je 10 EUR, prijave na mamije.doma@gmail.com.

Vabljeni, da z mano 4 tedne kuhate zdravo, brez nepotrebnega balasta. Naj vas ne skrbi, da bi bile zato vaše brbončice prikrajšane za super okuse, zdrava hrana JE LAHKO dobra hrana!


ponedeljek, 13. februar 2017

Lečine kroglice v paradižnikovi omaki

Lečine kroglice v paradižnikovi omaki in pire krompir 


Za lečine kroglice sem uporabila eno skodelico (približno 200 ml) kuhane zelene leče (lahko tudi rjavo), v multipraktik sem dodala približno enako skodelico rahlih ovsenih kosmičev, slabo žličko soli, origano, baziliko majaron, rdečo papriko, malo kurkume in popra, žličko paradižnikove mezge in malo olivnega olja. 

Zmiksamo v gladko maso, ki da oblikovati v kroglice velikosti oreha. Meni so se malo lepile na roke, a ko sem jih položila v olje, so se zelo lepo zapekle. Popekla sem jih iz 'varnostnih' razlogov, da ne bi razpadle med kuhanjem v omaki.
 

Za omako sem prepražila eno manjšo čebulo, dodala sem tri velike žlice paradižnikovega koncentrata in hitro popražila, dodala sem dve žlici moke, sol in začimbe - rdečo papriko v prahu, žličko rjavega sladkorja, origano in baziliko. Zalila sem z nekaj vode in pomešala z metlico, da ni grudic. Med kuhanjem omake sem dolivala vodo, da sem dobila želeno gostoto.
 

Nato sem dala v mako kuhati kroglice, pusila sem kakih 15 minut, več ni potrebno. Če je omaka prekisla, dodamo malo sladkorja.
 

Pire krompir sem naredila s smetano za kuhanje valsoia, olivnim oljem in ovsenim mlekom.

Kosilo je bilo nadodlično, if I do say so myself :D. 


četrtek, 09. februar 2017

Understanding the human being - povzetek

Povzetek poglavja iz knjige avtorice dr. Silvane Quattrocchi Montanaro: UNDERSTANDING THE HUMAN BEING (The importance of the first three years of life)
RAZVOJNE STISKE PRVIH TREH LET
Gre za posebne trenutke, v katerih se testira stopnja pripravljenosti za napredovanje po poti "počlovečenja". Število sposobnosti narašča in človeško bitje je vedno bolj sposobno polno sodelovati v življenju. Okolje mora biti pripravljeno ponuditi potrebno pomoč za spreminjajoče se potrebe.
1. Stiska ob rojstvu
Radikalna sprememba, ki se ponovi le še ob smrti. Otrok mora biti sposoben respiratornih funkcij, hranjenja in prebavljanja, potrebuje zalogo antiteles in železa. Za sabo pusti vse pomembne komponente prenatalnega življenja: plodovnico, popkovino in posteljico. Svet, v katerem je bival, je postal premajhen. Pomoč je v obliki matere, ki je še naprej dolžna skrbeti za novorojenčka, s toploto svojega telesa in posebno hrano, namenjeno le njemu in to zmanjša travmatično rojstvo v pozitivno stisko. Neodvisnost, ki jo doseže ob rojstvu, je sicer nepopolna, vendar jo je vseeno potrebno spoštovati. Okolje zamenja vlogo maternice. Navezanost na okolje zamenja povezavo, ki je bila preko popkovine. S tem da gre sedaj za povezavo preko ust, ki dihajo zrak in se priključijo na prsi. Hkrati so usta vir čutnih informacij, ki so potrebne za razumevanje sveta in duševno življenje. Otrok je majhen, vendar poln psihičnih kapacitet in tudi nekaterih fizičnih zmožnosti. Okolje, ki podpira izražanje življenja in postane okolje, ki razkriva. Potrebno je dosti ljubezni, ki je kombinirana z dobrim znanjem o otroku. Sledi obdobje simbioze, na katerega se mora mati, ali drugi odrasli prisotni v tem času prehoda, pripraviti, da bo ob pravem trenutku lahko nudila pravo stvar. V tem času dveh mesecev se razvije temeljno zaupanje, da se bo okolje odzvalo na potrebe, in psihosomatska enota otroka (od biološkega k psihološkemu rojstvu).
2. Stiska odstavljanja
Gre za fizično spremembo, povezano s sposobnostjo, da otrok je in prebavlja tudi drugačno hrano, kot mleko. Gre tudi za psihično spremembo ob večjem zavedanju samega sebe in okolja. Odstavljanje, ki označi konec prilagajanja na drugačno hrano od mleka, se zaključi pri 8 ali 9 mesecih. Otroci sedaj lahko jedo praktično skoraj vse, kar jedo odrasli, in tudi lahko jedo sami. Obdobje sesanja je zaključeno, prav tako obdobje nenavezanosti na osebo ob hranjenju. Otroci sedaj hodijo po štirih in se tako lahko svobodno oddaljijo od matere. Hkrati preizkušajo moč vračanja, ko si spet zaželijo mater, ki je vir ljubezni in udobja. Prvih devet mesecev življenja je »zunanja nosečnost« in se sedaj zaključi: materina dojko zamenjajo otrokove roke in nova uporaba ust, ki imajo sedaj zobe in lahko žvečijo. Odnos z materjo se ne konča, ampak se neposredni kontakt zamenja z manj direktnim skozi čutila. Otrok in mama delujeta v istem okolju, vendar vsak s svojimi zaposlitvami. Za neposredni kontakt se objameta. Dinamika »biti sam in biti skupaj« se nadaljuje in poskrbi za nove možnosti osebnih aktivnosti. Sedaj se tudi pojavi strah pred tujci. Pokaže se kot viden strah, tudi jok, in iskanje matere za tolažbo. To moramo razumeti kot pozitivni znak boljšega samozavedanja, ki ga je otrok pridobi kot posledico razločevanja med sabo in med materjo in okoljem. Odrasli mora to spoštovati in se ne sme nikoli pristopiti do otroka, če mu ta ne da znaka, da želi kontakt. Za kaj gre? Pri devetih mesecih je otrok posameznik z dobro oblikovanim egom in njegova osnovna potreba je, da kontrolira svoj osebni prostor (prostor, ki ga zavzema s svojim telesom). Otroci sicer radi stopajo v kontakt z drugimi, vendar v tem obdobju potrebujemo njihovo odobritev. Bolje bi bilo, če bi to obdobje imenovali »stiska ob jasnem zavedanju sebe in sveta«. Pozornost moramo dati tudi temu, koliko otrok že razume v zvezi z okolico: pomen dejanj odraslih, potek časa in jezik. Tega, da otrok ne potrebuje več materinih prsi in se je sposoben premakniti stran, se moramo veseliti prav tako kot trenutka, ko je dokazal, da zmore sam dihati. Otroci so v tem obdobju testirani, če so razvili vse potrebno za svoje drugo rojstvo: sposobnost prebavljanja hrane za odrasle, motorične sposobnosti za svobodno gibanje po prostoru in znanje o sebi, ki otroku omogoči jasno razločevanje med sabo in okoljem. Vso avtonomno delo pomaga pri oblikovanju pozitivne samopodobe. Da bi se človek počutil varnega v zunanjem okolju, se mora počutiti varnega v lastnem jazu, ta varnost pa se razvije ravno v času odstavljanja, ko se otrok zaveda svoji meja in dobi občutek, da jih nadzoruje. Skozi čas odstavljanja, moramo otroku omogočiti izkušnjo ločenosti, do katere pride naravno skozi hranjenje in gibanje. Otrok se redno vrača k odraslemu, po tem ko se od njega oddalji, mogoče se pride za kratek čas pocrkljat, da spet stopi v direkten kontakt. Odrasli mora to sprejeti, biti pripravljen, da prekine kakršnokoli aktivnost, ki jo izvaja, da bi nemudoma odreagiral, saj otroci nimajo koncepta časa. Otrok bo tako kmalu spet iskal pot stran. Gre le za kontinuirano preverjanje povezanosti in ločenosti.
3. Stiska nasprotovanja
Ta stiska nastopi nekje med 30. in 36. mesecem in zaključi prvo temeljno obdobje oblikovanja osebnosti. Začne se, ko otroci začnejo govoriti ne vsakemu predlogu, ki ga dajo starši. Ego želi biti vprašan in upoštevan, kadar gre za oblikovanje odločitev, ki zadevajo njega. Do stiske morda sploh ne pride, v primeru da otroka že od začetka vključujemo in z njim sodelujemo. V boju za premoč, ki pride s to stisko, lahko odrasli zmaga in ustavi protest z uporabo verbalnega ali fizičnega nasilja. Sporočilo, ki ga otrokov ego tukaj potrebuje: "Pomemben si in za stvari, ki jih počnemo, je potrebna tvoja odobritev. Si pomemben člen in zmoreš sodelovati v tem okolju." Beseda NE je le želja po biti prepoznan kot oseba, ki je že sposobna odločati o stvareh, ki zadevajo njo samo, zato jih upravičeno lahko večkrat vprašamo za mnenje. Ne gre za to, da bi otrokom prepustili odločanje o tem, kaj se bo zgodilo. Ideja je le izogibanje dajanju navodil, namesto tega pa, kadar je le mogoče, dati možnost izbire med dvema alternativama. Kar je najpomembnejše: pomagati otroku, da si potrdi pomembnost svojega obstoja v družini. Takoj ko bo občutil, da mu je to zagotovljeno, bo nehal govoriti NE in bo začel z nami sodelovati v miru. Zelo je torej pomembno, da otroke nagovarjamo na ustrezen način in to že pred pričetkom tega obdobja. Cilj je namreč ustvariti osebo, ki je spoštovana in zato spoštuje druge in okolje in si deli odgovornosti. Boljše ime za to stisko bi bilo »stiska prepoznavnosti ega«. Gre za trenutek prehoda na višji nivo razvoja in to bi moralo starše navdajati z veseljem. Otrok namreč raste: po starosti, modrosti in osebni zrelosti. Če otrok sodeluje v vsakdanjem življenju, mu to pomaga pri izpopolnjevanju motoričnih veščin in pri zagotavljanju njegovemu egu, da je prepoznan. Njegove ogromne miselne energije so tako lahko uporabljene v nadaljnjem učenju, namesto da bi bile uničene v neskončnem boju proti okolju, ki ni razumelo resničnega pomena njegovega nasprotovanja. Hkrati je zelo nevarno za bodočnost človeških bitij, da bi pustili otrokom misliti, da je življenje večen konflikt in da če se želiš uveljaviti, moraš vedno nasprotovati drugim. Obdobje nasprotovanja je tudi čas, ko otroci bolje razumejo čas in vzpostavijo odnos do preteklosti in prihodnosti. V tem pogledu je nujno biti zelo previden pri dajanju obljub oz. se jih nujno držati, kadar jih damo.
Možgani se lahko spreminjajo do zadnje trenutka življenja. S primernim človeškim posredovanjem je vse mogoče. Krizna obdobja so ugodna za spremembe vseh udeleženih, ne le otrok. Rezultati se izrazijo kot nove psihične in fizične zmožnosti, ki so potrebne za rast in se merijo kot povečanje kvalitete življenja.

Tiha knjiga - darilo za mamico in otroka

Kot verjetno veste, je naš mlajši škratek pred kratkim praznoval svoj prvi rojstni dan :)

Ker trgovinska darila dobi od drugih, ali pa kdo reče, da naj sami kupimo kar rabi (to je vedno super), sem mu naročila tiho knjigo.

Malemu so knjige zelo všeč, vendar s papirnatimi dela čisto brez občutka in je nekaj že strganih. Pri tihi knjiga tega ne bo mogel. Najbolj pri vsem cenim, da je to ročno narejeno, posebej za malega bralca :)

Mislim, da bo knjiga glede na vsebino še dolgo uporabna, z njo pa se bo naučil marsikaj - predvsem krasna je za fino motoriko, saj ima zadrgo in gumbke, naprstne lutkice, polno senzoričnih detajlov, ki pritegnejo otroško oko in prstke.

Svojo tiho knjigo, personalizirano za vašega malčka, lahko naročite na MAMORU.



















torek, 07. februar 2017

Utrujena, a srečna

You will never be this loved


Če smo že drugače čisto razštelani, pa se vsaj zvečer potrudim, da imamo pozitiven zaključek dneva, da gremo skoraj vsak večer z nasmehom spat.

Čez dan se zgodi toliko stvari, včasih nas kaj razjezi, včasih imamo pač slab dan, včasih nam dnevne frustracije pridejo do živega. Včasih potrebujemo samo 5 minut tišine in miru. Jaz dostikrat pobegnem v kuhinjo, itak slej ko prej pristopicljata z mano, ampak kakšna minutka se najde kdaj.

Zvečer ponavadi uspavam najprej tamalega, dojim, nosim, zibam, pojem... potem se vležem še k starejšemu, ga cartam, žgečkam po podplatih in ko me objame in mi reče: Mami, moja si. Pozabim vse slabo... utrujena od celega dneva brisanja šmrkljev, sitnarjenja, da se pospravijo igrače in še tisoč drugih stvari... a hkrati tako srečna. Zavedam se, da res .. i will never be this loved. Nihče me nikoli ne bo imel tako rad. Ta otroška ljubezen je res neverjetna, to je taka sila, ki lahko premika gore!

Danes ob uspavanju sem o tem razmišljala, ju opazovala in si beležila trenutke... Ker na koncu ostanejo tudi izmed ta slabih, ta lepi... takrat, ko je po urah nošenja končno zaspal na meni, takrat, ko se je zgodila nesreča in samo moj poljubček je odpravil bolečino, takrat ko smo vsi trije (jaz in otroka) omagali in zaspali v objemu po napornem dnevu in ko že skoraj obupam in se vdam... dobim objem, dobim nasmeh, dobim ljubezen.


In to sem danes zapisala na listek in vrgla v svoj kozarec dobrih stvari :D


ponedeljek, 06. februar 2017

Končno difuzor!

Eterična olja uporabljam že kar nekaj časa, pa do zdaj nisem imela niti želje niti 'potrebe' po difuzorju. No, vsaj tako sem mislila. Ko sem tegale zagledala, pa sem vedela, da bo moj!
Noben difuzor mi ni bil še tako všeč kot ta. Pač vizualno. Kaj čem, včasih izbiram stvari tudi po videzu. Joj, kako sem plehka :D Hec hec, pa vseeno, rada imam lepe stvari in tale difuzorček mi prav paše v spalnico.

Zdaj nam skupaj z air washerjem pomagata, da se pozdravimo do konca. Glasnost je res nizka, nam pa dela air washer praktično cel dan, tako da se difuzorja sploh ne sliši čez šum.

Difuzor pokrije 30 m2, jaz ga imam v spalnici, ki je najmanjša in ker mi tam najbolj prav pride, navadno dela med spanjem, sicer eterična olja nanašam z baznim oljem na kožo. Prižgemo ga pred spanjem, čas delovanja se lahko nastavi, razpon pa je od 30 do 180 minut.


Meglica je krasen efekt te zadevice, mojim otrokom je sploh všeč. Spreminjajoče se lučke so pravi žur, obvezno imamo pred spanjem zvečer še lightshow. Vonj je nežen, meni ravno prav, ker ne maram močnih vonjev.





Čiščenje je sila enostavno, malo ga obrišemo s krpo, na katero lahko damo malo kisa. Za delovanje se uporablja navadna voda iz pipe.

Svoj difuzor lahko naročite tukaj (za 40 m2 pa lahko poskusite tega)

Jaz že razmišljam o še enem za v dnevno sobo :)


ponedeljek, 30. januar 2017

Lahko noč dojenček moj

Za spletno trgovino sem začela pisati eno objavo, pa se mi zdi, da morda še bolj kot tja, sodi sem.

Lahko noč dojenček moj, kmalu pa že malček.

Tako hitro je šlo (skoraj) leto naokoli, da še zdaj nisem dojela. Postal je pravi mali fant! Vsak dan znova se moram opomniti, da je tako majhen le kratek čas in da cenim vse trenutke.. dobre, slabe in vse vmes. Ure uspavanja, cartanja, razdajanja, skrbi. Enkrat mi bo 'poplačano' čeprav v zameno ne morem nikoli zahtevati ničesar. Moj je. Najbolj popoln takšen, kakršen je. Radoveden, navihan, igriv.

Spomnim se, ko sem ga prve dni gledala in razmišljala kakšen bo, čez pol leta, čez eno leto... Presenetil me je, vsakič, postal je samosvoj, vztrajen, spreten.

Rada sem mama. Vsak dan.

Vse najboljše mali moj!'

Vem, zakaj sem tako čustvena, vesela v bistvu. In hkrati me preplavijo spomini, ki jih imam na prvega mojega princa. A takrat je bilo zraven toliko skrbi, da je bilo težko biti srečen. Danes pa sem srečna. Srečna za oba. Srečna zase. Ponosna! Na vse nas :) Naše poti niso vedno lahke, a vlagati v otroke je vredno vsake solze, vsake frustracije, stresa, ker s tem pridejo trenutki nepopisnega veselja, sreče in ljubezni. Ko gledam nazaj na ta dobra 4 leta, odkar sem mama, imam v spominu veliko težkih trenutkov, trenutkov ko sem se spraševala, ali bom zmogla. Večkrat so 'popustili živci' ker biti mama pač ni lahko! Nekdo je od nas popolnoma odvisen in mame brezpogojno ljubimo to odvisnost, četudi gre včasih v ekstreme :) Včasih nas izčrpa, pobere zadnje atome enrgije... potem pa se zjutraj vse vrne, ko vidimo tisti nasmeh, ko nas poboža tista nežna roka: mami, ti si moja, veš. Pa ja - se stopiš, pozabiš da si včeraj skoraj umrla od vsega 'hudega' in greš naredit zajtrk :D In tamali ima najboljšega velikega bratca na svetu :) <3


torek, 24. januar 2017

Buhtlji - vegan vs. klasični

Danes sem ponovno delala buhtlje, da ugotovimo, če je res taka razlika. Seveda je NI!

Absolutni zmagovalec izziva BUHTLJI so VEGANSKI buhtlji ;) (v resnici ne vedo kateri so kateri - ne po videzu, ne po okusu :) )

Zatorej z veseljem delim z vami recept za super mehke, penaste buhteljčke, ki bodo navdušili vsejede in sladkosnede :D

500 g bele moke
3 zvrhane žlice trsnega (svetlega) sladkorja
1 žlička soli
1 zvrhana žlica psilium-a


kvasni nastavek:
2 dcl kokosovega mleka (Koh coconut)
1 vrečka suhega kvasa

50 g stopljene margarine Vitaquell

topla voda po potrebi
3 kapljice eo limone (ali bio limonina lupinica)

V posodo odmerimo moko, sladkor, sol in psilium. Kokosovo mleko segrejemo, da je mlačno, dodamo kvas in pustimo, da se kvasovke aktivirajo.

V posodo z moko dodamo kvasni nastavek in maščobo. Zgnetemo testo (jaz sem gnetla z robotom), po potrebi dodamo toplo vodo, da dobimo voljno testo, ki se ne lepi preveč, je pa mokro in pocasto, vendar, ko ga z rokami oblikujemo v kroglo, ohrani obliko. Naoljimo in pustimo počivati eno uro. 


Po vzhajanju, testo na pomokani površini zvaljamo 4-5 mm debelo. Razrežemo na približno enako velike kose in na vsakega položimo žličko trde marelične marmelade. Zavijemo, spodaj priščipnemo, da dobimo približno kroglico ter polagamo na pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem in rahlo pomastili.
Vegansko testo

Levo: klasični Desno: veganski
Buhtlje pustimo še enkrat vzhajati, medtem pa ogrejemo pečico na 180 stopinj. Pečemo 25-35 minut oziroma do zlatorjave barve, po potrebi vmes obrnemo pekač.
Levo: veganski Desno: klasični

Veganski buhtelj

Malo ohladimo in previdno, ker marmelada je še vedno VROČA! :)

torek, 17. januar 2017

Pa je mimo

Tako, pa je mimo novo leto in ves pomp, ki gre z njim. Meni, iskreno, je to en navaden dan. Ne čutim pritiska, da bi morala žurat, da bi morala kje biti, da bi morala kaj posebnega delati :) Pa je bilo vseeno posebno.

Starejši škrat je z nami čakal skoraj do 1ih ponoči. Ob polnoči smo pogledali ognjemet (pa tudi če ga ne bi bilo, ne bi pogrešali pokanja) in počasi šli spat. Malega ni nič zanimalo, da smo mi žurali in je ob 6:30 odprl oči in mi po svoje povedal, da je treba vstat.

Zdaj smo že 10. januarja! Jaz pa letos še nobene objave na blogu... Toliko sem imela dela s postavitvijo spletne trgovine, da sem čisto pozabila na vse te čestitke in podobne stvari, ki spdajo k decembrskemu obdobju.

Zato zdaj tipkam. Tipkam, da se vam zahvalim. HVALA, ker me berete, ker všečkate, delite... Najbolj pa hvala, ker zaupate vame. Naročite mojo knjigo. Preizkusite moj recept. Priporočate dalje. Namenite lepe in vzpodbudne besede. To mi pomeni največ. Vaše povratne informacije. Kar delam, delam z veseljem in ne morete vedeti, kako lepo je prebrati sporočilo v katerem me pohvalite, ali se celo vi meni zahvalite! Noro.

Včasih se zgodi, da nimam volje kuhati, potem pa pomislim, joj kaj naj pa objavim (vsaj na Facebooku sem bolj redna kar se tega tiče - ups)... in potem se najde volja, navdih in še čas. Pa če so male roke doma, zaposlim še njih! In iz tega pride toliko dobrega.. dobra hrana, učenje, druženje. Zelo sem vesela, da lahko delim svoje eksperimente z vami, da me vprašate za nasvet, da mi zaupate vaše težave in vam, če je le v moji moči, pomagam.

HVALA tudi vsem vam, podjetnikom in ustvarjalcem. V letu 2016 sem imela res ogromno priložnosti, da uresničujem svoje 'poslanstvo' in stopam po poti do cilja (za katerega še vedno nisem čisto preričana kaj je, sem pa prepričana, da me življenje vodi do tja).
Hvala Zdrav obrok za vse poslane paketke v katerih je bilo vedno kakšno darilce, upam da se v 2017 srečamo v živo!

Hvala MyHummy za šumečo urico ali dve miru tu in tam.

Hvala Žito d.d. za priložnost in sodelovanje!

Hvala Umbilica - Rojstvo mame.. za vse.

Hvala Silly za odlična darila, ki so še vedno redno v uporabi!

Hvala Formawood za krasne lesene izdelke!

Hvala Navihančki za ogromno ustvarjalnih idej!

Hvala Nosečka za širjenje mojih receptov in zaupanje v moje delo.

Hvala Otroci kuhajo in pečejo za najbolj krasen pogrinjek, ki ga vedno pogrešamo, ko se pere.

Hvala Sweet Paola za unikatne izdelke za moja škratka!

Hvala Fridina domača kuhinja za ogromno priložnosti in da ste me vzeli pod svojo streho!

Hvala hvala hvala Mami z objektivi da se  ne ustrašiš mojih idej, mi vedno prideš nasproti in poskrbiš, da sem si na fotografijah všeč!

Hvala Moja alergija za izkazano zaupanje in izziv!


Upam, da nisem koga pozabila... Leto 2016 je bilo posebno in nepozabno. Naj bo tudi 2017 tako!

In na koncu.. največja hvala za moja dva fanta, ki sta dnevna insipracija, dnevni izziv in največ kar imam <3