četrtek, 14. januar 2016

Pogovarjamo se

Danes sem se odločila, da zapišem nekaj zabavnih komentarjev mojega škrata. Vem, da jih imajo vsi otroci, amapk take in drugačne cvetke nam hitro padejo iz glave... včasih kar na kak listek nakracam kaj se je zgodilo in kaj je rekel, pa se tudi listi pogubijo ali postanejo smeti za tovornjake...

Danes zjutraj sprašujem kaj bova naredila za zajtrk...
'Ne smoothie!' - Okej, ni treba, da je smoothie, ampak nekaj je vseeno treba pojest. Odpre hladilnik: Boš avokado! (Ga popravim: avokado bom, on ponovi.) Vzamem avokado iz hladilnika, pa dodam še dve banani in jabolko pa še 3 mandarince/klementince dam na pult. 'Ne jabolka!' Okej, ni treba jabolka, bom jaz jabolko. 'O lej kake banane so!' Kakšne banane so? 'So take činke za Jakoba. Boš ti olupu.' (Ga popravim: bom jaz olupil. On ponovi.) Lupi banano in komentira o laskih in peclju... Vprašam, če bo celo ali narežem. 'Narežem' (Ga popravim: Nareži prosim, mami. On ponovi.) 'Mmmmm kako je dobra banana!' Vzamem v roke avokadi, ga prerežem.... 'Mami pa reže avokado. Mami je zelo zelo prijazna.'  Mu dam polovičko avokada.. 'Malo za Jakoba, pa še malo za mamico. Mmmmm kak je dober avokado!' V skledo sem mu narezala tudi jabolko, čeprav je rekel, da ne bo, pa ga je tudi z veseljem pohrustal, klementino pa je vrnil v mojo posodo :)


Posebej sem si že prej pripravila dnevno dozo za železo - chia semena namočena v pomarančni sok. Opazi in pokomentira, ga vprašam, če bo on tudi. 'Ne chia semena!' V redu, ni treba. Če si premisliš pa lahko dobiš. Vmes ko sva jedla kar pri pultu so se semena že dobro namočila in še enkrat vprašam, če bo poskusil. In si je premislil, pa sva si še to razdelila na pol. potem sva pojedla, se napila in že teče, da se greva skupaj v dnevno sobo igrat. Jaz pa sem imela druge plane...

Sicer pa vedno v pripravljenosti, tudi za pomivanje posode s svojimi žabami (nepremočljiv predpasnik) iz Otroci kuhajo in pečejo

Povem da bi morala še kaj oprat, da bomo imeli za oblečt. Takoj priteče nazaj in začne pomagat. Z največjim veseljem je tlačil perilo v stroj, na zalogi je bilo šen ekaj novih nogavičk, ki so bile potrebne pranja in še prej 'razpakiranja'. Pomagala sem mu, da je porezal vse tiste plastične trakce, vmes pa je komentiral: 'Kako mamo lepe nove zokne! Ti so pa za mamico! Ti so pa za Jakoba!' Potem vprašam kdo bo nalil prašek v stroj - seveda sem vedela odgovor, to mu je res super opravilo. Nalije, vklopi stroj, potem pa še opazuje kako voda teče v predalčke, potem vneto posluša kako pralni stroj 'jemlje vodo' da bo lahko opral. Počepnem pri vratih in čakam, da greva zrihtat še postelje. Pride zraven pa pravi: 'Se bova midva tukaj malo pogovarjala!' In sta nam prišla družbo delat še kivi in banana, pa smo se 'neki menli' :) Predebatirala sva vse sorte: kako je velik pralni stroj in kako je velik sušilni stroj, da sta oba white, da imamo tudi umivalnik in pručko in banjo in....

Končno se je naveličal (sem že trikrat vstala, da greva dalje, pa me je vsakeč spomnil, da se še tam pogovarjava) in sva šla iskat svežo posteljnino za postelje. Vzel mi je iz rok in tekel v spalnico, prišel nazaj in vzel še drugo rundo, potem sem ga vprašala katero posteljnino bi imel on - zeleno z ježki ali pisano? 'Ne pisane! Z ježki!' Najboljši del tega je bilo seveda skakanje po postelji, joooj kakšno veselje - čeprav mu tega še nikoli nisem omejevala, ker se mi zdi da, če že kje skače, je na veliki mehki postelji še najboljše. 'Lej kak so lepi ježki! Vau kak lep kouter! Kak je  lušno skakat!' Moraš bit dobre volje zraven take energije.

Ne vem.. meni so te izjave tako prisrčne... Pa zadnjič vzamem en krožnik iz omare, pa ga vidi pa pravi: Vau lej ga kak je lep! Sem rekla: Ja veš, je nov, ti je všeč? 'Ja, kak je fajni!'

Zadnjič enkrat si je v trgovini zaželel, da bi naredila brokoli za kosilo. Potem sem ga doma vprašala kaj bova zraven brokolija skuhala in odgovor: 'Cvetačo!' In kako navdušen priteče v kuhinjo, ko ga kličem za kosilo in komentira: 'U kaj mamo pa to? Brokoli pa riž pa omakco!!!' Kdo ne bi bil vesel takega jedca, ki potem še naznani kako smo dobro skuhali ali kako imamo mi dobro kosilo! Sanjsko! :)

Tudi o bušiju in dojenčku se najde kak zanimiv, predvsem ta kako ima mami velik buši, Jakob pa nima tako velikega bušija. In vsi imamo bušije. Pa popek. Pa kolena. Pa midva z očijem sva fanta, mami je pa punca... Jao jao, luštno, ni kaj!

Katere so pa pri vas ta najbolj luštne izjave?

sreda, 13. januar 2016

Crispy kosmiči s čokolado

Nekaj časa nazaj sem v eni skupini zasledila podobno zadevo, s koruznimi kosmiči in čokolado... Zapomnila sem si in ni mi dalo miru, da ne poskusim kako se obnese. Ker pa doma nisem imela koruznih kosmičev sem poskusila s Crispy kosmiči Zlato polje. Sploh ni slabo! poleg tega, da imamo hrustljav prigrizek, sva s škratom preživela super dopoldne v kuhinji in packala.

Nobena znanstvena fantastika, rezultat je pa kar fajn!

Količine so res kar tako, na 'uč', zato samo hiter slikovni postopek ;)






















torek, 12. januar 2016

Zelenjavni muffini

Moji prvi. Ja, priznam. Precej prošenj in vprašanj sem dobila, če imam kak recept za slane zelenjavne muffine. Očitno je bil že skrajni čas, da nekaj sčaram. Vedela sem, da ne bodo biskvitni, to mi pač ne gre skupaj. Zato sem se zatekla k receptu za kruhke brez kvasa. Da so res ekstra zdravi sem se odločila, da dodam še ajdovo moko.

Torej kako sem tole pripravila...


100 g ajdove moke Žito
160 g pirine moke Žito
1 zravnana žlička soli
pol žličke sode
pol žličke pecilnega praška (ali vinskega kamna)
1 žlička bazilike
1 žlička origana
1 žlička ostre rdeče paprike

 
60 g kokosove maščobe
100 ml ovsenega mleka
1 žlico kisa

200 ml vrele vode

paradižnik (moj tokrat iz pločevinke, enako dobro bi se obnesel svež)
koruza
korenček
semena po želji


Ajdovo moko poparimo z vrelo vodo. Jaz sem zavrela približno 2 dcl potem pa dolivala po potrebi, da je bila vsa moka poparjena in pocasta. V pirino moko odmerimo začimbe, sodo, pecilni in zmešamo. Dodamo na koščke narezano kokosovo maščobo - naj bo v trdnem stanju. Pomagamo si s pripomočkom za mečkanje krompirja in kokosovo maščobo zmečkamo v moko, da dobimo grobo drobtinasto zmes. Vse skupaj dodamo ajdovi moki in z vilico dobro pretlačimo, da se ajdova moka enakomerno razporedi.
V ovseno mleko vlijemo žlico kisa in ga dodamo k moki. Dobro premešamo. Zmes bo precej pocasta, naj pa ne bo presuha.


V zmes vmešamo še 2-3 žlice sladke koruze, nekaj žlic paradižnika (ki sem ga začinila z malo soli in origana) in nariban korenček - količine po želji prilagodimo. Na hitro premešamo in nadevamo v pekač za muffine. Jaz sem v silikonskem pekla kar brez papirčkov.


Na polovico sem posula še malo mešanih semen in dala v ogreto pečico na 190. Pekla sem jih približno pol ure, vmes sem jih enkrat obrnila in prestavila rešetko višje.



Muffini so zelo sočni in okusni, zelenjavo lahko poljubno zamenjamo. Meni po glavi že hodijo variacije s špinačo, gobicami, čebulo ipd...

Dober tek!