Prva naloga :)
Ko sem prebrala vrstico 'Moja najlepša decembrska zgodba iz otroštva', sem točno vedela, kaj bom napisala.
Davnih ne-vem-koliko-let-nazaj (kakih 15 najbrž :O ), če smo imeli srečo, smo imeli decembra že lepo snežno odejo in veliko časa smo preživeli zunaj. Krasno se je bilo kepat, delat snežake, se valjat po snegu, gradit igluje, smučat, se lovit in ribat... Jaaaa, kako krasni spomini!
Ampak najboljše od vsega mi je bilo 'sankanje' z gumami. Dokler se nismo preselili pod goro, sploh nisem vedela za to super stvar. Stari, a celi notranji plašči avtobusnih gum so bili ogromni. Napihnili smo jih, pripravili stezo in hrib za ustavljanje, potem pa smo vso svojo odvečno energijo pustili na in v teh 'šlaufih'. Neštetokrat smo tekli gor in se spustili dol, včasih so se nam pridružili celo odrasli .
Če tega še niste imeli priložnosti preizkusiti in doživeti, toplo priporočam, da najdete možnost. Hitrost, adrenalin in toliko pozitivne energije, da se pozna še ves teden :D Če ne drugega bi nas zdaj, ko smo najbrž že malo zakrneli, na to spominjale bolečine v mišicah...
Za vikende smo se 'drajsali' do noči in bi se še dlje, če bi kaj videli.
Drugi del tega meni ljubega spomina pa je, ko smo premočeni in z mrzlimi nosovi končno prišli notri, kjer nas je čakal sveže kuhan, vroč planinski čaj. Seveda smo se potem še podružili s sosedi in včasih klepetali še ure v temne večere.
Neprecenljivo in predvsem... praktično zastonj!
Upam, da bom imela možnost, da to pokažem in delim s svojimi škratki.
Lep in čaroben december vam želim!
Ni komentarjev:
Objavite komentar