Pirino prosene (veganske) palačinke

Joj, kolikokrat sem hotela speči take palačinke. Brez recepta. Sama. Na približno. Nikoli uspeha. Predebele. Pocaste. Prijele so se na ponev. Sploh se niso dale obrnit. Groza. Sem obupala in jih dolgo nisem poskušala speči.

Potem sem se odločila, da zamenjam oziroma kupim ponev posebej za palačinke. Srednja cena, NE teflona, nekaj čim manj škodljivega... Naletela sem na tole in se odločila, da poskusim (ambient, Mercator). Krasno se obnese. Kaj konkretnega težko povem, ker sem papir že davno vrgla stran, toliko sem prebrala, da vem, da ni teflonska, je pa tudi precej težka in načeloma nima nekih škodljivih snovi v sebi.

Za prvo palačinko sem dala malo olja, pa se mi je strgala med obračanjem. Naslednjo sem pekla brez olja, ponev pa fajn segreta, na max. ves čas. Druga je bila super in vse do konca. Otrok je zmazal eno in pol namazano s čokolado. Jaz pa sem imela prelite z javorjevim sirupom, potresene z orehi in sladkorjem v prahu. (Ja, tam v ozadju tista prva palačinka, ki-vsaj meni, nikoli ne rata!)

Pa, da na koncu ne pozabim na recept*, a ne! Iz te poskusne mase sem dobila 11 palačink (no, 12, ampak prva ne šteje :)).

Torej:
240 ml sojinega mleka
320 ml vode
8 žlic repičnega olja
400 ml pirine moke Žito
80 ml prosene moke
pol žličke soli

Vse sestavine sem odmerila, na koncu vlila mleko, olje in vodo v moko, zmešala. Naredilo se je malo grudic - temu se lahko izognemo, če vse še spasiramo s paličnim mešalnikom, ali na začetku dodamo manj tekočine-ne vsega naenkrat.

*Recept sem napisala na listek, našla nekje na internetu, ne spomnim se točno strani. Je pa itak malo po moje prilagojen (namesto kokosove maščobe je repično olje, namesto pšenične polnozrnate moke je pirina in malo prosene, namesto mandljevega je sojino mleko) :D

Dober tek!

Pirino kamutovi krofki

Poleg krofkov so v planu še miške. Slučajno so pač krofki prišli prvi na vrsto. Testo sem malo obogatila, sicer si mi zdi, da je kvašeno brez jajc in mleka in drugih standardnih sestavin kot ocvrt kruh.

Krofi seveda niso enaki tistim iz trgovine ali pekarne, ker so tudi skoraj vse sestavine drugačne. So pa zelo okusni, malo bolj 'gosti'  in malo manj penasti. Mastni ne preveč, malo pa le, kot se za krof spodobi. Žal tudi obročka nimajo, razen, če bi količino olja prilagodila tako, da bi se namočila samo 1/3. Mene sicer to ne moti.

Torej za testo sem porabila:
210 g pirine moke
40 g kamutove moke
2 vanili sladkorja
1 banano (75 g)
120 ml sojinega mleka
1 žlička suhega kvasa

Na koncu, ko sem videla kako se testo oblikuje sem dodala še 3 žlice pirine moke in okoli 30 ml sojinega mleka.

Takoj sem z naoljenimi rokami oblikovala kroglice, težke 35-40 g. Pustila sem jih vzhajati debelo uro samo na eni strani, pokrite.

Krofke sem spekla na kokosovi maščobi in še vroče posula s sladkorjem v prahu.

Rahlo zadišijo po banani in tudi naslednji dan niso presuhi. Po želji jih napolnimo z marmelado, jaz sem kar preskočila in jih namakala v ovseni napitek :D

Zelenjavni muffini

Moji prvi. Ja, priznam. Precej prošenj in vprašanj sem dobila, če imam kak recept za slane zelenjavne muffine. Očitno je bil že skrajni čas, da nekaj sčaram. Vedela sem, da ne bodo biskvitni, to mi pač ne gre skupaj. Zato sem se zatekla k receptu za kruhke brez kvasa. Da so res ekstra zdravi sem se odločila, da dodam še ajdovo moko.

Torej kako sem tole pripravila...

100 g ajdove moke Žito
160 g pirine moke Žito
1 zravnana žlička soli
pol žličke sode
pol žličke pecilnega praška (ali vinskega kamna)
1 žlička bazilike
1 žlička origana
1 žlička ostre rdeče paprike

 
60 g kokosove maščobe
100 ml ovsenega mleka
1 žlico kisa

200 ml vrele vode

paradižnik (moj tokrat iz pločevinke, enako dobro bi se obnesel svež)
koruza
korenček
semena po želji


Ajdovo moko poparimo z vrelo vodo. Jaz sem zavrela približno 2 dcl potem pa dolivala po potrebi, da je bila vsa moka poparjena in pocasta. V pirino moko odmerimo začimbe, sodo, pecilni in zmešamo. Dodamo na koščke narezano kokosovo maščobo - naj bo v trdnem stanju. Pomagamo si s pripomočkom za mečkanje krompirja in kokosovo maščobo zmečkamo v moko, da dobimo grobo drobtinasto zmes. Vse skupaj dodamo ajdovi moki in z vilico dobro pretlačimo, da se ajdova moka enakomerno razporedi.
V ovseno mleko vlijemo žlico kisa in ga dodamo k moki. Dobro premešamo. Zmes bo precej pocasta, naj pa ne bo presuha.

V zmes vmešamo še 2-3 žlice sladke koruze, nekaj žlic paradižnika (ki sem ga začinila z malo soli in origana) in nariban korenček - količine po želji prilagodimo. Na hitro premešamo in nadevamo v pekač za muffine. Jaz sem v silikonskem pekla kar brez papirčkov.

Na polovico sem posula še malo mešanih semen in dala v ogreto pečico na 190. Pekla sem jih približno pol ure, vmes sem jih enkrat obrnila in prestavila rešetko višje.

Muffini so zelo sočni in okusni, zelenjavo lahko poljubno zamenjamo. Meni po glavi že hodijo variacije s špinačo, gobicami, čebulo ipd...

Dober tek!

Ajdovi polpetki brez glutena

Tole sem sčarala čisto iz te želje, da so polpetki brez glutena. Ajda se mi sploh zdi ena super stvar, zanimivega okusa in lahka za pripravo.

Delala sem že ajdove polpetke, a sem jim takrat (in še večkrat potem) primešala še lečo - zeleno, rjavo, rdečo.. katera koli je bila pač pri roki. Tokrat sem si rekla, da poskusim samo z ajdo in nastali so tile rahli, hrustljavi in čisto nič mastni polpetki.

Potrebujemo:

1 manjšo skodelico suhe bio ajdove kaše Natura (namočimo za nekaj ur in nato speremo)
1 korenček
1 manjša rdeča čebula
3 vejice peteršilja
malo origana Maestro
malo rdeče sladke paprike Maestro
1 žlica paradižnikove omake (ali kečap)
sol
1 žlica olivnega olja
2 žlici čičerikine moke
2 žlici riževe moke

           

Čebulo nasekljamo, korenček drobno naribamo in skupaj z ostalimi sestavinami dodamo namočeni ajdovi kaši. Masa se pravzaprav sploh ne sprijema. Poskusila sem speči dva polpetka v ponvi na malo maščobe, pa je bilo precej težko, zelo so bili rahli, hitro razpadli... Vendar nisem želela dodajat glutenske moke, ostale pa malo slabše povežejo. Tako ali tako sem jih imela plan peči v pekaču za muffine v pečici brez maščobe. Namreč polpetki so lahko polpetki za v burger ali slani prigrizek kar tako.

Še bolje je, če maso pustimo, da se še malenkost razmoči in poveže čez noč (maso sem delala zvečer, potem pa (razen testnih dveh) uporabila naslednji dan za kosilo) v hladilniku. V vsako posodico v pekaču damo eno veliko žlico mase in dobro potlačimo z dnom kozarca. Morda bi lahko na vsak polpetek dali žličko kokosove maščobe, a meni se ni zdelo potrebno. Iz te mase sem dobila 14 manjših polpetkov.

Pečemo v ogreti pečici na 180 stopinj okoli 15-20 minutk.

Dober tek!

PS: Super duper pašejo v mini bombetke in kaj hitro imamo celo novo stvar - burgerček! Recept za bombetke najdete tukaj.

Stročnata bolonjez omaka

Midva z otrokom imava zelo rada čičeriko. Brez heca. Kadar jo kuham moram obvezno dati malo ekstra zraven, ker jo jeva kar tako, za prigrizek. Strašno fajn se mi zdi, da otrok pozna res praktično vsa živila, ki jih v kuhinji uporabljamo, vse vpraša, si zapomni in potem tudi ponavlja, včasih si celo sam zaželi kake jedi, ki sva jo skupaj skuhala iz njemu ljubih sestavin.

Tokrat sem si zamislila, da naredim nekaj stročnatega. Takoj, ko je videl kaj se pripravlja, je želel biti zraven, mešat in pomagat in seveda okušat. Vprašala sem ga, če bi raje pire krompir ali testenine školjkice. Izbral je pire krompir. Pri takih stvareh mu res rade volje ustrežem (čeprav si dostikrat premisli vmes ali me heca in mi pravi, da zdaj ne bo tega, da bo rajši tisto drugo kar sem ponujala... naj mu bo, ker je super pomočnik), ker potem večinoma res lepo vse zmaže (polovico še preden neseva na mizo).

Skratka, da se vrnemo k receptu...

Potrebujemo:
1 skodelico (približno 2 dcl)  rjave leče Zlato polje
1 skodelico (približno 2 dcl) čičerike Zlato polje
*kljub temu, da ni treba namakati sem jaz namočila oboje za približno 2 uri pred uporabo.
3 čebule (barva in velikost... po želji)
sol po okusu
Začimbe Maestro
zelena
čili
rdeča paprika
česen v prahu

Čebulo nasekljamo in prepražimo na olivnem ali kokosovem olju, dodamo oprano lečo in čičeriko, začimbe in zalijemo z nekaj vode - toliko, da je pokrito, potem pa dolivamo po potrebi. Jaz sem tole bolj dušila kot kuhala, zato je tudi malo dlje trajalo, a je okus odtehtal tudi to. Na koncu sva malo zgostila z mešanico vode in pirine moke. Med tem mi je uspelo olupit in skuhat še krompir ter testenine. Pire sem zmečkala z ovsenim mlekom in malo kokosove maščobe.

Mali kuhar je komaj že čakal, da lahko poskusi kaj sva skuhala. Vmes med mešanjem (po tem, ko je čebula nehala učke pečt) pa komentarji: Ooo kako bo to dobro kosilo! Kako človek ne bi z veseljem kuhal?

Ko je 'požegnal' jed sva na hitro še pofotografirala in ohladila, potem se je pa že mudilo naprej jest.
 

Dober tek!

Ječmenova rižota s šampinjoni

Ena hitra varianta za kosilo ali večerjo. Šampinjoni so zakon, ješprenj tudi, kombinacija seveda ne more biti slaba!

Vzela sem:
1 paket (250 g) ječmenove kaše Zlato polje
1 paket šampinjonov (250 g)
1 čebula
2 korenčka
svež peteršilj

sušena zelena Maestro
rdeča paprika Maestro
sol
črni poper Maestro
bazilika Maestro

Ječmenovo kašo sem dve uri prej malo namočila in potem sprala. Čebulo sem nasekljala in prepražila. Očistila in narezala sem šampinjone, olupila korenček in ga drobno naribala, oboje sem dodala k čebuli. Posula sem z začimbami in dobro popražila. Ko so šampinjoni spustili vodo sem dodala ješprenj, premešala in zalila z vodo. Vodo sem dolivala po občutku, dokler ni bil  ješprenj oziroma ječmenova kaša kuhana.

Po vrhu sem potresla ščep kvasnih kosmičev.

Dober tek!