Eksperiment - sojini koščki, prvič

Sem namignila, da se obeta nekaj preizkušanja novih sestavin, ne? Nekaj takih, ki jih nisem še nikoli uporabljala. Med drugim so to sojini koščki Natura. Proti soji sicer nimam nič, samo ne znajde se doma prav pogosto. Občasno sojino mleko, ker je edino ne-sladkega okusa, kadar potrebujem kaj takega, pa tudi tofu občasno zaide v košarico. No tokrat pa smo poskusili sojine koščke. Popolnoma brez pričakovanj.

Odločila sem se, da za prvič poskusimo omako za testenine. Skoraj ne moreš zgrešit :)

Pa sem se kar lotila.  Po navodilih sem koščke prelila z vrelo vodo in odlila čez 10 minut. Medtem sem nasekljala eno manjšo čebulo in naribala dva večja korenčka.

Porabila sem torej:
1 manjšo rdečo čebulo
50 g sojinih koščkov
2 večja korenčka
začimbe

Školjke iz 3 žit Zlato polje
Špinačni rezanci Zlato polje

Čebulo sem prepražila, dodala namočeno sojino meso in je že zadišalo. Potem sem zraven pomešala še korenček, začinila (standard - sol, kurkuma, malo rdeče paprike, zelena Maestro) in zalila z nekaj vode, da se je korenček še malce pokuhal. Po 10 minutah sem zadevo zgostila z mešanico pirine moke in vode, poskusila, še malo posolila in finito! Pa za po vrhu malo sezama. Ekstra hitra omakca za tiste dni, ko nimamo časa ali volje, da v kuhinji ustvarjamo ure in ure. Mislim, da si bom eno takole nakuhala kar za v zmrzovalnik, bo prišlo prav po porodu.

Z detetom sva se fino najedla, on si je za sladico izbral banano (šel sam v kuhinjo, ga sprašujem če kaj pomagam in se dere nazaj: ne pomagat!, potem pa priteče z banano- kako krasen otrok!!!) jaz pa tuhtam kaj bi naredila zanimivega iz ajdove kaše, ki sem jo namočila ;)

Stročnata bolonjez omaka

Midva z otrokom imava zelo rada čičeriko. Brez heca. Kadar jo kuham moram obvezno dati malo ekstra zraven, ker jo jeva kar tako, za prigrizek. Strašno fajn se mi zdi, da otrok pozna res praktično vsa živila, ki jih v kuhinji uporabljamo, vse vpraša, si zapomni in potem tudi ponavlja, včasih si celo sam zaželi kake jedi, ki sva jo skupaj skuhala iz njemu ljubih sestavin.

Tokrat sem si zamislila, da naredim nekaj stročnatega. Takoj, ko je videl kaj se pripravlja, je želel biti zraven, mešat in pomagat in seveda okušat. Vprašala sem ga, če bi raje pire krompir ali testenine školjkice. Izbral je pire krompir. Pri takih stvareh mu res rade volje ustrežem (čeprav si dostikrat premisli vmes ali me heca in mi pravi, da zdaj ne bo tega, da bo rajši tisto drugo kar sem ponujala... naj mu bo, ker je super pomočnik), ker potem večinoma res lepo vse zmaže (polovico še preden neseva na mizo).

Skratka, da se vrnemo k receptu...

Potrebujemo:
1 skodelico (približno 2 dcl)  rjave leče Zlato polje
1 skodelico (približno 2 dcl) čičerike Zlato polje
*kljub temu, da ni treba namakati sem jaz namočila oboje za približno 2 uri pred uporabo.
3 čebule (barva in velikost... po želji)
sol po okusu
Začimbe Maestro
zelena
čili
rdeča paprika
česen v prahu

Čebulo nasekljamo in prepražimo na olivnem ali kokosovem olju, dodamo oprano lečo in čičeriko, začimbe in zalijemo z nekaj vode - toliko, da je pokrito, potem pa dolivamo po potrebi. Jaz sem tole bolj dušila kot kuhala, zato je tudi malo dlje trajalo, a je okus odtehtal tudi to. Na koncu sva malo zgostila z mešanico vode in pirine moke. Med tem mi je uspelo olupit in skuhat še krompir ter testenine. Pire sem zmečkala z ovsenim mlekom in malo kokosove maščobe.

Mali kuhar je komaj že čakal, da lahko poskusi kaj sva skuhala. Vmes med mešanjem (po tem, ko je čebula nehala učke pečt) pa komentarji: Ooo kako bo to dobro kosilo! Kako človek ne bi z veseljem kuhal?

Ko je 'požegnal' jed sva na hitro še pofotografirala in ohladila, potem se je pa že mudilo naprej jest.
 

Dober tek!