Kokosovo - vanilijeva (velikonočna) potica

Začela se je koledarska pomlad, bliža se Velika noč in čeprav ne praznujemo ravno tradicionalno, je za potico dober vsak izgovor :) Tokrat sem si zastavila cilj: nekaj sočnega in polnega okusa. Razmišljala sem kar nekaj časa, kaj bi in kako bi skupaj spravila. 

700 g pirine moke
1,5 vrečke suhega kvasa
3 žlice sladkorja
1 žlička soli
500 ml vode
3 žlice kokosove maščobe
1 žlica limoninega sladkorja
1 banana
3 žlice nastrganega kokosa

Banano, kokos in nekaj vode zblendamo.

Iz sestavin zgnetemo gladko testo, ki naj ne bo premehko in pocasto. Lažje bomo delali, če bo malo bolj kompaktno. Po potrebi dodamo moko ali vodo. (Moje testo je bilo malenkost premehko in sem ga malo težje zvila, zato so tudi plasti slabše vidne.)

Pustimo vzhajati pokrito in na toplem.

Razvaljamo v velik pravokotnik in premažemo z nadevom:

150 g nastrganega kokosa
kokosov sladkor po okusu
vanili puding v prahu
300-400 ml tople vode

Nastrgan kokos in nekaj vode zblendamo, da dobimo kokosovo mleko. Skupaj s pulpo v njem zakuhamo vanili puding. Masa naj bo mazljiva, dovolj sladka in gosta, da se med peko ne bo preveč porazgubila. Po potrebi dodamo še malo kokosa.

Potico po dolgem zavijemo in damo v rahlo naoljen pekač, pustimo vzhajati še pol ure in spečemo na 190 stopinjah. Čas peke je lahko različen, zato preverjam po 30 minutah, verjetno pa bo treba peči okoli 45 minut.

Čeprav potička nima klasičnih plasti, pa tudi ne kaj veliko kontrasta... sem zelo zadovoljna z izidom. Nadev je nadvse kremast in rahlo vanilijast, kokosa se čuti ravno prav. Testo je super okusa, oboje skupaj pa top kombinacija. Zelo sočna potica, prav nič klasična, ampak saj tudi jaz nisem :D

Morda je letos čas, da stopite iz svojih okvirjev in poskusite z drugačno potico... Pa dober tek!


*** Sestavine je prispeval Zdrav obrok
***

Pirino prosene (veganske) palačinke

Joj, kolikokrat sem hotela speči take palačinke. Brez recepta. Sama. Na približno. Nikoli uspeha. Predebele. Pocaste. Prijele so se na ponev. Sploh se niso dale obrnit. Groza. Sem obupala in jih dolgo nisem poskušala speči.

Potem sem se odločila, da zamenjam oziroma kupim ponev posebej za palačinke. Srednja cena, NE teflona, nekaj čim manj škodljivega... Naletela sem na tole in se odločila, da poskusim (ambient, Mercator). Krasno se obnese. Kaj konkretnega težko povem, ker sem papir že davno vrgla stran, toliko sem prebrala, da vem, da ni teflonska, je pa tudi precej težka in načeloma nima nekih škodljivih snovi v sebi.

Za prvo palačinko sem dala malo olja, pa se mi je strgala med obračanjem. Naslednjo sem pekla brez olja, ponev pa fajn segreta, na max. ves čas. Druga je bila super in vse do konca. Otrok je zmazal eno in pol namazano s čokolado. Jaz pa sem imela prelite z javorjevim sirupom, potresene z orehi in sladkorjem v prahu. (Ja, tam v ozadju tista prva palačinka, ki-vsaj meni, nikoli ne rata!)

Pa, da na koncu ne pozabim na recept*, a ne! Iz te poskusne mase sem dobila 11 palačink (no, 12, ampak prva ne šteje :)).

Torej:
240 ml sojinega mleka
320 ml vode
8 žlic repičnega olja
400 ml pirine moke Žito
80 ml prosene moke
pol žličke soli

Vse sestavine sem odmerila, na koncu vlila mleko, olje in vodo v moko, zmešala. Naredilo se je malo grudic - temu se lahko izognemo, če vse še spasiramo s paličnim mešalnikom, ali na začetku dodamo manj tekočine-ne vsega naenkrat.

*Recept sem napisala na listek, našla nekje na internetu, ne spomnim se točno strani. Je pa itak malo po moje prilagojen (namesto kokosove maščobe je repično olje, namesto pšenične polnozrnate moke je pirina in malo prosene, namesto mandljevega je sojino mleko) :D

Dober tek!

Pirino kamutovi krofki

Poleg krofkov so v planu še miške. Slučajno so pač krofki prišli prvi na vrsto. Testo sem malo obogatila, sicer si mi zdi, da je kvašeno brez jajc in mleka in drugih standardnih sestavin kot ocvrt kruh.

Krofi seveda niso enaki tistim iz trgovine ali pekarne, ker so tudi skoraj vse sestavine drugačne. So pa zelo okusni, malo bolj 'gosti'  in malo manj penasti. Mastni ne preveč, malo pa le, kot se za krof spodobi. Žal tudi obročka nimajo, razen, če bi količino olja prilagodila tako, da bi se namočila samo 1/3. Mene sicer to ne moti.

Torej za testo sem porabila:
210 g pirine moke
40 g kamutove moke
2 vanili sladkorja
1 banano (75 g)
120 ml sojinega mleka
1 žlička suhega kvasa

Na koncu, ko sem videla kako se testo oblikuje sem dodala še 3 žlice pirine moke in okoli 30 ml sojinega mleka.

Takoj sem z naoljenimi rokami oblikovala kroglice, težke 35-40 g. Pustila sem jih vzhajati debelo uro samo na eni strani, pokrite.

Krofke sem spekla na kokosovi maščobi in še vroče posula s sladkorjem v prahu.

Rahlo zadišijo po banani in tudi naslednji dan niso presuhi. Po želji jih napolnimo z marmelado, jaz sem kar preskočila in jih namakala v ovseni napitek :D

Zelenjavni muffini

Moji prvi. Ja, priznam. Precej prošenj in vprašanj sem dobila, če imam kak recept za slane zelenjavne muffine. Očitno je bil že skrajni čas, da nekaj sčaram. Vedela sem, da ne bodo biskvitni, to mi pač ne gre skupaj. Zato sem se zatekla k receptu za kruhke brez kvasa. Da so res ekstra zdravi sem se odločila, da dodam še ajdovo moko.

Torej kako sem tole pripravila...

100 g ajdove moke Žito
160 g pirine moke Žito
1 zravnana žlička soli
pol žličke sode
pol žličke pecilnega praška (ali vinskega kamna)
1 žlička bazilike
1 žlička origana
1 žlička ostre rdeče paprike

 
60 g kokosove maščobe
100 ml ovsenega mleka
1 žlico kisa

200 ml vrele vode

paradižnik (moj tokrat iz pločevinke, enako dobro bi se obnesel svež)
koruza
korenček
semena po želji


Ajdovo moko poparimo z vrelo vodo. Jaz sem zavrela približno 2 dcl potem pa dolivala po potrebi, da je bila vsa moka poparjena in pocasta. V pirino moko odmerimo začimbe, sodo, pecilni in zmešamo. Dodamo na koščke narezano kokosovo maščobo - naj bo v trdnem stanju. Pomagamo si s pripomočkom za mečkanje krompirja in kokosovo maščobo zmečkamo v moko, da dobimo grobo drobtinasto zmes. Vse skupaj dodamo ajdovi moki in z vilico dobro pretlačimo, da se ajdova moka enakomerno razporedi.
V ovseno mleko vlijemo žlico kisa in ga dodamo k moki. Dobro premešamo. Zmes bo precej pocasta, naj pa ne bo presuha.

V zmes vmešamo še 2-3 žlice sladke koruze, nekaj žlic paradižnika (ki sem ga začinila z malo soli in origana) in nariban korenček - količine po želji prilagodimo. Na hitro premešamo in nadevamo v pekač za muffine. Jaz sem v silikonskem pekla kar brez papirčkov.

Na polovico sem posula še malo mešanih semen in dala v ogreto pečico na 190. Pekla sem jih približno pol ure, vmes sem jih enkrat obrnila in prestavila rešetko višje.

Muffini so zelo sočni in okusni, zelenjavo lahko poljubno zamenjamo. Meni po glavi že hodijo variacije s špinačo, gobicami, čebulo ipd...

Dober tek!

Pica!

Picoljubi imamo najbrž skoraj vedno voljo, da pico spečemo doma, točno tako kot nam je všeč... Mi smo se tokrat lotili naše klasike. Pirino testo, paradižnikova omaka, koruza, šampinjoni, sir (veganski, če se ga najde, če ne pa preskočimo). 

Sem pa sicer na pico dala še marsikaj drugega, v sezoni niso manjkale bučke, sveža paprika in paradižnik, občasno dodam rukolo ali špinačo čisto na koncu, cvetača, brokoli, melancani, čebula... ni da ni. Na pico paše skoraj vse!

Receptov za testo je ogromno, jaz pa delam približno takole:

500 g pirine moke Žito

1 suhi kvas

1 žlička rjavega sladkorja

1 zvrhana žlička soli

2 žlici olivnega olja

250-350 ml tople vode

Iz sestavin zgnetemo voljno in gladko testo, oblikujemo v kroglo, naoljimo in pustimo vzhajati kako uro.

Medtem ko testo vzhaja lahko pripravimo paradižnikovo omako - eno pločevinko (400 ml) paradižnika spasiramo skupaj z začimbami Maestro - origano, bazilika, rdeča paprika, poper in seveda nekaj soli. Dodala sem tudi bio vegeto.

Šampinjoni so nam še posebej všeč, če jih preden jih damo na pico, prepražimo, tako da očistim, narežem, začinim in prepražim še šampinjone, potem pa začnemo. Otrok se sestavin naje že med pripravljanjem - poskusi vse od omake, koruze, sira... in tudi pohvali ;)

Kadar ostane kaj testa pa naredim še žepke, ki dostikrat počakajo do naslednjega dne in jih imava s škratom za malico. Njami!

Burger bombetke s semeni

Pirina moka, polnozrnata pšenična moka, mešana semena. Mehke bombetke za en krasen polpetek.

Potrebujemo:
200 g pirine moke Žito
200 g polnozrnate pšenične moke Žito
2 žlički suhega kvasa
1 žlička soli
2 žlici olivnega olja
200-300 ml tople vode
pol žličke trsnega sladkorja
3 žlice mešanih semen Natura

Iz vseh sestavin zamesimo testo, vodo dodajamo previdno in po potrebi, da ni testo preveč pocasto. Gnetemo najmanj 5 minut. Ko je testo gladko in voljno, ga oblikujemo v kroglo in naoljimo. Pokrijemo s prozorno folijo in pustimo vzhajati približno 1 uro nekje na toplem.

Iz vzhajanega testa z naoljenimi rokami oblikujemo majhne kroglice, jaz sem dobila 11 bombetk premera 7-8 cm.

Kroglice postavimo na pekač obložen s peki papirjem in pokrijemo. Vklopimo pečico in pustimo, da se zagreje na 180-190 stopinj Celzija. V tem času bodo bombetke še drugič rahlo narasle, nato jih damo v pečico in pečemo 25-30 minut. Ponavadi preverim po 20 minutah in ocenim koliko še potrebujejo. Če jih bomo pekli na nižji temperaturi bo skorjica malo mehkejša.

Bombetke ohladimo in uporabimo za burger skupaj s temile krasnimi ajdovimi polpetki.

Dober tek!

Stročnata bolonjez omaka

Midva z otrokom imava zelo rada čičeriko. Brez heca. Kadar jo kuham moram obvezno dati malo ekstra zraven, ker jo jeva kar tako, za prigrizek. Strašno fajn se mi zdi, da otrok pozna res praktično vsa živila, ki jih v kuhinji uporabljamo, vse vpraša, si zapomni in potem tudi ponavlja, včasih si celo sam zaželi kake jedi, ki sva jo skupaj skuhala iz njemu ljubih sestavin.

Tokrat sem si zamislila, da naredim nekaj stročnatega. Takoj, ko je videl kaj se pripravlja, je želel biti zraven, mešat in pomagat in seveda okušat. Vprašala sem ga, če bi raje pire krompir ali testenine školjkice. Izbral je pire krompir. Pri takih stvareh mu res rade volje ustrežem (čeprav si dostikrat premisli vmes ali me heca in mi pravi, da zdaj ne bo tega, da bo rajši tisto drugo kar sem ponujala... naj mu bo, ker je super pomočnik), ker potem večinoma res lepo vse zmaže (polovico še preden neseva na mizo).

Skratka, da se vrnemo k receptu...

Potrebujemo:
1 skodelico (približno 2 dcl)  rjave leče Zlato polje
1 skodelico (približno 2 dcl) čičerike Zlato polje
*kljub temu, da ni treba namakati sem jaz namočila oboje za približno 2 uri pred uporabo.
3 čebule (barva in velikost... po želji)
sol po okusu
Začimbe Maestro
zelena
čili
rdeča paprika
česen v prahu

Čebulo nasekljamo in prepražimo na olivnem ali kokosovem olju, dodamo oprano lečo in čičeriko, začimbe in zalijemo z nekaj vode - toliko, da je pokrito, potem pa dolivamo po potrebi. Jaz sem tole bolj dušila kot kuhala, zato je tudi malo dlje trajalo, a je okus odtehtal tudi to. Na koncu sva malo zgostila z mešanico vode in pirine moke. Med tem mi je uspelo olupit in skuhat še krompir ter testenine. Pire sem zmečkala z ovsenim mlekom in malo kokosove maščobe.

Mali kuhar je komaj že čakal, da lahko poskusi kaj sva skuhala. Vmes med mešanjem (po tem, ko je čebula nehala učke pečt) pa komentarji: Ooo kako bo to dobro kosilo! Kako človek ne bi z veseljem kuhal?

Ko je 'požegnal' jed sva na hitro še pofotografirala in ohladila, potem se je pa že mudilo naprej jest.
 

Dober tek!