Čebulna juha

Joj, če nisem že leta gledala te juhe po internetu in na youtube-u, pa se do zdaj nisem spravila zraven :) Zadnjič pa se je doma znašla večja količina čebule in sem si rekla: to je znak. Zdaj moram to probat! In sem res zrezala kakih 6 velikih čebul. Za okoli 3 krožnike :)

To je bila navadna čebula z rjavim olupkom.

Začela sem jo počasi pražiti na malo olivnega olja. Pripravila sem si en liter vode z eno raztopljeno bio zelenjavno jušno kocko. Čebula tudi spusti nekaj vode, zato sem začela dodajati zajemalke ko je tekočina povrela, vsakič ko povre dodam malo in stalno mešam na nizki temperaturi. Vmes opažam, kako čebula spreminja barvo, postaja mehka in že skoraj razpada. Postopek ponavljamo kake pol ure oziroma dokler se nam ne nakuha kremasta lepo rjava juha. Po želji obogatimo s svežimi začimbami, dodamo še sol in poper po potrebi.

Zraven postrežemo sveže pečen Potegni-narazen-kruh ali hrustljavo popečene kruhke.

Tole je prvi poskus fotografiranja, pa nisem bila zadovoljna. Barva juhe mi je sicer veliko bolj všeč kot pri drugi rundi, ki je dosti temnejša, saj sem na začetku na previsoki temperaturi čebulo preveč prepražila. Kljub temu je bila dobra :)

Z drugim poskusom sem bolj zadovoljna, vsekakor pa nujno rabim lepe krožnike za juho! Predlogi dobrodošli ;)

Ratatoille s svežimi kruhki brez kvasa

Ratatuj sem samo prvič delala po receptu, potem pa vedno na pamet in po svoje. To je moja najljubša jed v sezoni bučk, paradižnika in jajčevcev.

Pa kar preidimo k stvari. Potrebujemo:

2 bučki
1 melancan
2 čebuli
2 stroka česna
4 paradižnike
sol
poper
malo rdeče paprike
bazilika
origano

Čebulo sesekljamo in prepražimo, dodamo česen proti koncu, da ne zagreni. pomešamo in dodamo melancane (narezano na kocke, posoljeno, da spustijo vodo, splaknjeno) ter bučke (postopek enak kot za melancane) - malo podušimo. Medtem zavremo lonec vode in vanjo za minutko potopimo paradižnike. nato jih olupimo in narežemo ter dodamo k ostalemu. Začinimo, premešamo in pokrijemo. Na zmernem ognju kuhamo 30-40 minut, vmes po potrebi dolijemo malo vode. Poskusimo in dodamo še začimbe, če je treba.

Kruhki:
1 skodelica pirine moke
1 skodelica sojinega jogurta
2 žlici olivnega olja
1 žlička pecilnega praška Biovegan
pol žličke soli
malo vode na strani
pol žličke kurkume
1 žlička origana

Moko zmešamo s soljo in pecilnim, dodamo jogurt in olje, po potrebi malo vode, zmešamo v pacasto testo. Potresemo s kurkumo in origanom, na hitro pomešamo, da se pozna rumena marmorna sled od kurkume. Oblikujemo manjše kroglice in spečemo v pečici na 180 stopinjah. Takoj ko so pečeni jih premažemo s kokosovim oljem.

Postrežemo s kupčkom svežega peteršilja.

Dober tek!

Eksperiment - sojini koščki, prvič

Sem namignila, da se obeta nekaj preizkušanja novih sestavin, ne? Nekaj takih, ki jih nisem še nikoli uporabljala. Med drugim so to sojini koščki Natura. Proti soji sicer nimam nič, samo ne znajde se doma prav pogosto. Občasno sojino mleko, ker je edino ne-sladkega okusa, kadar potrebujem kaj takega, pa tudi tofu občasno zaide v košarico. No tokrat pa smo poskusili sojine koščke. Popolnoma brez pričakovanj.

Odločila sem se, da za prvič poskusimo omako za testenine. Skoraj ne moreš zgrešit :)

Pa sem se kar lotila.  Po navodilih sem koščke prelila z vrelo vodo in odlila čez 10 minut. Medtem sem nasekljala eno manjšo čebulo in naribala dva večja korenčka.

Porabila sem torej:
1 manjšo rdečo čebulo
50 g sojinih koščkov
2 večja korenčka
začimbe

Školjke iz 3 žit Zlato polje
Špinačni rezanci Zlato polje

Čebulo sem prepražila, dodala namočeno sojino meso in je že zadišalo. Potem sem zraven pomešala še korenček, začinila (standard - sol, kurkuma, malo rdeče paprike, zelena Maestro) in zalila z nekaj vode, da se je korenček še malce pokuhal. Po 10 minutah sem zadevo zgostila z mešanico pirine moke in vode, poskusila, še malo posolila in finito! Pa za po vrhu malo sezama. Ekstra hitra omakca za tiste dni, ko nimamo časa ali volje, da v kuhinji ustvarjamo ure in ure. Mislim, da si bom eno takole nakuhala kar za v zmrzovalnik, bo prišlo prav po porodu.

Z detetom sva se fino najedla, on si je za sladico izbral banano (šel sam v kuhinjo, ga sprašujem če kaj pomagam in se dere nazaj: ne pomagat!, potem pa priteče z banano- kako krasen otrok!!!) jaz pa tuhtam kaj bi naredila zanimivega iz ajdove kaše, ki sem jo namočila ;)

Ajdovi polpetki brez glutena

Tole sem sčarala čisto iz te želje, da so polpetki brez glutena. Ajda se mi sploh zdi ena super stvar, zanimivega okusa in lahka za pripravo.

Delala sem že ajdove polpetke, a sem jim takrat (in še večkrat potem) primešala še lečo - zeleno, rjavo, rdečo.. katera koli je bila pač pri roki. Tokrat sem si rekla, da poskusim samo z ajdo in nastali so tile rahli, hrustljavi in čisto nič mastni polpetki.

Potrebujemo:

1 manjšo skodelico suhe bio ajdove kaše Natura (namočimo za nekaj ur in nato speremo)
1 korenček
1 manjša rdeča čebula
3 vejice peteršilja
malo origana Maestro
malo rdeče sladke paprike Maestro
1 žlica paradižnikove omake (ali kečap)
sol
1 žlica olivnega olja
2 žlici čičerikine moke
2 žlici riževe moke

           

Čebulo nasekljamo, korenček drobno naribamo in skupaj z ostalimi sestavinami dodamo namočeni ajdovi kaši. Masa se pravzaprav sploh ne sprijema. Poskusila sem speči dva polpetka v ponvi na malo maščobe, pa je bilo precej težko, zelo so bili rahli, hitro razpadli... Vendar nisem želela dodajat glutenske moke, ostale pa malo slabše povežejo. Tako ali tako sem jih imela plan peči v pekaču za muffine v pečici brez maščobe. Namreč polpetki so lahko polpetki za v burger ali slani prigrizek kar tako.

Še bolje je, če maso pustimo, da se še malenkost razmoči in poveže čez noč (maso sem delala zvečer, potem pa (razen testnih dveh) uporabila naslednji dan za kosilo) v hladilniku. V vsako posodico v pekaču damo eno veliko žlico mase in dobro potlačimo z dnom kozarca. Morda bi lahko na vsak polpetek dali žličko kokosove maščobe, a meni se ni zdelo potrebno. Iz te mase sem dobila 14 manjših polpetkov.

Pečemo v ogreti pečici na 180 stopinj okoli 15-20 minutk.

Dober tek!

PS: Super duper pašejo v mini bombetke in kaj hitro imamo celo novo stvar - burgerček! Recept za bombetke najdete tukaj.

Stročnata bolonjez omaka

Midva z otrokom imava zelo rada čičeriko. Brez heca. Kadar jo kuham moram obvezno dati malo ekstra zraven, ker jo jeva kar tako, za prigrizek. Strašno fajn se mi zdi, da otrok pozna res praktično vsa živila, ki jih v kuhinji uporabljamo, vse vpraša, si zapomni in potem tudi ponavlja, včasih si celo sam zaželi kake jedi, ki sva jo skupaj skuhala iz njemu ljubih sestavin.

Tokrat sem si zamislila, da naredim nekaj stročnatega. Takoj, ko je videl kaj se pripravlja, je želel biti zraven, mešat in pomagat in seveda okušat. Vprašala sem ga, če bi raje pire krompir ali testenine školjkice. Izbral je pire krompir. Pri takih stvareh mu res rade volje ustrežem (čeprav si dostikrat premisli vmes ali me heca in mi pravi, da zdaj ne bo tega, da bo rajši tisto drugo kar sem ponujala... naj mu bo, ker je super pomočnik), ker potem večinoma res lepo vse zmaže (polovico še preden neseva na mizo).

Skratka, da se vrnemo k receptu...

Potrebujemo:
1 skodelico (približno 2 dcl)  rjave leče Zlato polje
1 skodelico (približno 2 dcl) čičerike Zlato polje
*kljub temu, da ni treba namakati sem jaz namočila oboje za približno 2 uri pred uporabo.
3 čebule (barva in velikost... po želji)
sol po okusu
Začimbe Maestro
zelena
čili
rdeča paprika
česen v prahu

Čebulo nasekljamo in prepražimo na olivnem ali kokosovem olju, dodamo oprano lečo in čičeriko, začimbe in zalijemo z nekaj vode - toliko, da je pokrito, potem pa dolivamo po potrebi. Jaz sem tole bolj dušila kot kuhala, zato je tudi malo dlje trajalo, a je okus odtehtal tudi to. Na koncu sva malo zgostila z mešanico vode in pirine moke. Med tem mi je uspelo olupit in skuhat še krompir ter testenine. Pire sem zmečkala z ovsenim mlekom in malo kokosove maščobe.

Mali kuhar je komaj že čakal, da lahko poskusi kaj sva skuhala. Vmes med mešanjem (po tem, ko je čebula nehala učke pečt) pa komentarji: Ooo kako bo to dobro kosilo! Kako človek ne bi z veseljem kuhal?

Ko je 'požegnal' jed sva na hitro še pofotografirala in ohladila, potem se je pa že mudilo naprej jest.
 

Dober tek!

Ječmenova rižota s šampinjoni

Ena hitra varianta za kosilo ali večerjo. Šampinjoni so zakon, ješprenj tudi, kombinacija seveda ne more biti slaba!

Vzela sem:
1 paket (250 g) ječmenove kaše Zlato polje
1 paket šampinjonov (250 g)
1 čebula
2 korenčka
svež peteršilj

sušena zelena Maestro
rdeča paprika Maestro
sol
črni poper Maestro
bazilika Maestro

Ječmenovo kašo sem dve uri prej malo namočila in potem sprala. Čebulo sem nasekljala in prepražila. Očistila in narezala sem šampinjone, olupila korenček in ga drobno naribala, oboje sem dodala k čebuli. Posula sem z začimbami in dobro popražila. Ko so šampinjoni spustili vodo sem dodala ješprenj, premešala in zalila z vodo. Vodo sem dolivala po občutku, dokler ni bil  ješprenj oziroma ječmenova kaša kuhana.

Po vrhu sem potresla ščep kvasnih kosmičev.

Dober tek!