torek, 19. januar 2016

Moj Porodni načrt

Pa sem ga spisala. V glavi že dolgo vem kaj bi rada in česa ne, po prebiranju knjige Creating your birth plan dr. Wagnerja pa sem te želje spravila tudi na (zaenkrat virtualni) papir. Zdaj moram tole še natisnit in dat v materinsko, saj se dan D vztrajno bliža.

Moram reči, da se precej dobro počutim, malo bi že lahko pojamrala in včasih tudi to storim, ampak res mi ni hudega :) Tipične tegobe, ki me dajejo so bolečine v kolkih, občasno v križu, medenici, trebuh malo v napoto, težje prepogibanje...in seveda, moji najboljši prijatelji-kilogrami :D Ah ja, tako je.

Malo sem tudi nosečniško raztresena, kak dan me prime gnezdenje in pospravljam brez premora, spet naslednji dan me vse moti in si zaželim, da bi se že končalo vse skupaj, potem vse to mine in si rečem: bo ko bo in to je to...

Torbe so pripravljene, kosila za fanta nakuhana in v zmrzovalniku, jedilnik napisan, čeprav upam, da več kot dva dni ne bo treba biti zdoma.

Plan za porodnišnico so Jesenice. Plan B Kranj in plan C Ljubljana. Zavisi od začetka poroda ali od nezačetka in seveda dogajanja potem. Resnično upam, da se porod začne spontano, saj to pomeni, da se lahko skoraj gotovo izognem carskemu rezu, kar je plan A.

Kratko in jedrnato pa:

- Klistir; pogojno, v kolikor se črevesje ne sčisti samo in/ali bi koristilo napredovanju poroda
- Predrtje plodovnih ovojev; pogojno v kolikor bi koristilo napredovanju poroda (po posvetu, opravljeni pojasnilni dolžnosti, odgovorom na vsa vprašanja..)
- Med popadki se želim gibati v kolikor bi mi to ustrezalo
- Med popadki in rojevanjem ne želim vaginalnih pregledov
- Voda in hrana naj mi bosta na voljo, če bi to želela
- Ne želim, da se reže presredek
- Posteljica naj se porodi sama
- Popkovino se lahko odreže, ko le-ta neha utripati
- Želim takojšen stik koža na kožo
- Ne želim pritiska na fundus
- Pri iztisu želim poskusiti v kateremkoli položaju mi bo v tistem trenutku ustrezalo

Zavedam se, da lahko pride do situacije, ko ne bomo mogli upoštevati porodnega načrta. V takem primeru želim, da se o vseh morebitnih težavah in/ali intervencijah pogovorite z mano in/ali mojo dulo. Prosim za dovolj časa, da lahko odločitev sprejmem premišljeno.

Novorojenček
- NE kapljic v oči
- NE brisati in umivati
- NE vitamin K
- NE dodajati
- 24 urni roomin-in
- obvezna prisotnost mame in/ali očeta pri vseh pregledih in testiranjih

Mogoče sem še kaj pozabila, bom vsekakor še preletela v naslednjih dneh ali celo tednih.

Z mano na Jesenice gre dula. Bolj ko berem o teh stareh, bolj se zavedam, da je to prava odločitev, res priporočam vsaki, ki ji je to vsaj malo blizu, da vsaj razišče možnosti in prednosti, ki jih dula prinese. Še posebej priporočam Umbilica - rojstvo mame. Kaj več pa napišem po veselem dogodku ;)


12 komentarjev:

  1. Tudi sama sem tik pred porodom in se ukvarjam s podobnimi zadevami. Porodni načrt je zelo specifičen in sila samozavesten, me pa zanima ali se čutite kompetentne za to, da dajete direktive glede poroda - strokovnjakom, ki so zato tam, da naredijo kar je za vas najboljše in so za to primerno usposobljeni. Nekatere zahteve so tako eksaktne, in me zanima od kod vam znanje o tem in ali od njih ne bi popustili niti v primeru, da bi bilo to bolje za vas in otroka? Sama recimo ne želim pritiska na fundus, ker sem ga že doživela in ni prijetno - ampak v kolikor bo porodničar/babica ocenila, da to potrebujem bom pač sprejela. Ne čutim se toliko suverena in "pametna" na tem področju, da bi babici "solila pamet" o tem kaj naj dela med porodom. Mi lahko zaupate skrivnost vaše samozavesti, ker meni je sila primanjkuje.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Tudi iz tega razloga bo z mano dula, ki bo nekako moje drugo mnenje, moj zagovornik in če jaz ne bom vedela ali se znala v dotičnem momentu odločit.. bo to storila zame ona, ki ji zaupam in bo odločila tako da bo za vse najboljše. In ja, seveda se čutim kompetentno, da povem kaj želim in česa ne. Hkrati sem dodala tudi, da se zavedam možnosti, da ne gre kot bi jaz želela, da morda nastane potreba po kakem posegu - o tem se bomo odločali takrat na mestu in po tem, ko bomo dobili dovolj informacij zakaj in kako. Rojevala bom jaz in nihče drug namesto mene. Nihče ne bo takrat vedel kako se jaz počutim in nihče ne bo odločal namesto mene.

      Izbriši
  2. Aja naj še dodam, da pa vse kar si želim jaz - samo prijazno osebje in nič drugega. Kar pomeni: osebje prisotno pri porodu naj bo prijazno do mene, brez zvišenih fraz v smislu "niste prva, ki rojeva", naj mi kdo nameni kakšno besedo - pa čeprav zgolj iz vljudnosti, naj se med potekom poroda ne pogovarjajo o svojem privatnem življenju in o tem kje imajo bolj dobre lignje in zakaj so ocvrti boljši od polnjenih. Ko sem prebrala vaše zahteve - so se mi moje želje zazdele sila skromne, ampak glede na to, da niti prvič niso bile uslišane se bojim upati na boljše, ko bo čas za drugič.

    OdgovoriIzbriši
  3. Nana porod ni bolezen. Ta miselnost, da morajo strokovnjaki med porodom delati stvari, ki so za vas najboljse, jim da moznost, da vam vse skupaj gladko zafurajo z naucenimi rutinskimi posegi, ki so kot verizna reakcija. Ce si jaz zelim v porodu uzivati ter delati z bolecino, ne morem zaupat babici, ki bi dala "nekaj, ker zakaj bi bolelo, ce ni treba". Ce si zelim, da gre porod lepo umirjeno in pocasi, ne morem zaupat babici, ki me zeli stlaciti v njen priucen casovni kalup in mi vsiljuje ukrepe za pospesitev poroda. Seveda, lahko mislijo, da je zame bolje, ce rodim hitro in omamljena od drog, ampak to je njihova ocena, ne moja zelja. Sprasujem se, od kod ta misel, da so oni kompetentni za dajanje direktiv glede mojega poroda meni, ki rojevam, sem zato tam in sem glede tega opremljena z miljoni let obstojecim nagonom?

    Dokler je porod v mejah normale, te meje so v porodnisnicah razlicno ohlapne/zategnjene, so strokovnjaki tam izkljucno zato, da opazijo znake zapletov. Realnost je pa zal drugacna, zato s svojim poseganjem v porod in plasiranjem lastnih idej na porodnice naredijo dosti skode.

    Glede kompetentnosti o odlocanju pa morda se to - vozicek je najbolj pomembna stvar v zivljenju povprecne nosecnice. Ona naredi celo raziskavo o stevilu, velikosti in tipu koles, o rocajih, o kosarah, zlozljivosti, seveda je najbolj pomembna barva, se jo splaca narociti celo iz tujine...ko je to zrihtano, so na vrsto se vseh sort tekstili in ostala oprema, ki je ne rabi dojencek, bolj ona sama. Katera pa se posveti resnicno pomembnim stvarem? Ce bi energijo, ki jo vlozijo v vozicke, vlozile v porod, iz porodnisnic ne bi hodile s travmami. Morda bi dejansko nabavile kvaliteten avtosedez in se naucile otroka pravilno privezovati, ampak lupinica je proti vozicku, kosari, torbi in vsem dodatkom pac peto kolo.

    Draga Nana, samozavest je v znanju in zaupanju svojemu telesu, da je zmozno donosit, rodit in hranit novo bitje. Ce tega res nimas, se se vedno lahko pogovoris s katero izmed slovenskih doul ali samostojnih babic. To nesigurnost se da odgnat in tudi ti lahko zacutis to zensko moc, da je med porodom strokovnjakinja sama zase.

    Srecno!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Hvala Špela, ste zelo povzeli moje misli in upam, da bo Nani malo lažje, da se postavi zase in zahteva korekten odnos in spoštovanje, ki si ga zaslužimo.

      Izbriši
    2. In tudi jaz sem bila prvič popolnoma nepripravljena, še posebej glede na to, da se je nosečnost zaključila in otrok rodil s carskim rezom pri 28.tednih. Tokrat je bilo nakupov in nepotrebnega zapravljanja zelo malo. Pripravljanja na porod in premišljevanja o tem kaj si želim pa zelo veliko. Mislim, da je bolj kot vse drugo, pomembno kako rodim jaz in kako se rodi otrok. Tukaj imamo vso avtonomijo in avtoriteto, da povemo kaj in kako se bo z nami delalo.

      Izbriši
  4. Tak plan bi moral biti tudi pravno zavezujoc ker bi s tem nosile mame tudi vse posledice&bi ne bilo tozb ker vsaka svoboda prinasa tudi odgovornost, na katero pa se rado pozablja. Cudi me, kako imamo neonatalne intenzive, ce pa tisocletni nagoni poskrbijonza vse.
    Srecno!

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Slabo berete in po komentarju sodeč tudi premalo kar se te teme tiče.

      Izbriši
  5. Unknown ja kdo pa mislite da odgovarja za posledice? Porodničarji in babice, ki jih ne vidiš nikoli več? Ali morda starši, ki z otrokom živijo in zanj skrbijo? Dr. Likar iz porodnišnice Postojna je leta 2005 družini uničil življenje. Ali odgovarja? Ne, tožba se še vleče, prizadet otrok pa bo star 11 let. Kdo nosi posledice za njegovo ignoranco do ženske, ki je vedela, da potrebuje carski rez? Družina in nihče drug. Zato lahko o odgovornosti mirno zaključimo, ja?

    OdgovoriIzbriši
  6. Hvala, obema za izčrpen odgovor. Morda kakšna usmeritev v smeri priporočene literature v tej smeri? Tudi mene je prvi porod doletel popolnoma nepričakovano in mnogo prezgodaj.In vse kar se pravzaprav spomnim je bilo to, da me nihče ni nič vprašal. Niti kaj si želim, niti o porodnem načrtu niti kako se počutim ... zato sem zelo presenečeno prebrala, kako samozavestno imate izražene zahteve glede poteka poroda. Jaz sem v porodnišnici dobila občutek, da so oni tam, da govorijo kaj in kako in ne ti, ki rojevaš. Kar so mi potrdile tudi sestre v kasnejših pogovorih, da sem bila "vredu", ker ne kompliciram kot te mlade mame, ki mislijo, da so najbolj pametne. No skratka, nimam preveč lepih spominov ampak me čaka še eno porod v prihajajočem mesecu, zato sem vsekakor hvaležno preberem karkoli na to temo, sploh če je konstruktivno. Vse dobro, lp

    OdgovoriIzbriši
  7. Avtor je odstranil ta komentar.

    OdgovoriIzbriši
  8. Nana - predlagam, da me kontaktiraš na FB, saj bova tam mnogo lažje govorili. Nekaj časa še imaš, izkoristiva ga ;)

    LP

    https://www.facebook.com/umbilicarojstvomame/?fref=ts

    OdgovoriIzbriši